Mašina Janc močno omilil škodo dolge vratarske suše

Celje – Ko ekipa tri minute in 35 sekund pred koncem zaostaja za štiri gole in ima igralca manj, ji ponavadi ni rešitve. A rokometaši Celja Pivovarne Laško niso navadna ekipa. Petnajst sekund pred koncem so bili na pragu zmage, na koncu pa se morali zadovoljiti s točko proti Meškovu v ligi prvakov.

Infarktna končnica odmeva po rokometni Evropi, posnetek zadnjih minut je pravi hit na spletu. Navijači, ki so si dramo ogledali v živo, zlepa ne bodo pozabili čudeža v Zlatorogu. Videli so 72 golov, kar štiri v zadnji minuti. Lahko bi jih bilo pet, če bi Luka Žvižej pogledal na semafor in videl, da ima dovolj časa za podajo. Namesto tega je sprožil jalov strel s sredine igrišča.

Celjani so bili pri vodstvu s 24:21 v odličnem položaju, toda že osem minut kasneje je bilo 27:29 in po 30:34 so gledalci v dvorani že razmišljali o predčasnem odhodu, da bi se izognili gneči na parkirišču. Ampak potem so stoje opazovali, kako so Zarabec, Razgor, Bećiri in zlasti Janc zasukali zgodbo. Gostujoči trener Sergej Bebeško je na hitro igro Celja odgovoril s hitrim centrom, kar je delovalo, a ravno napaka Maksima Babičeva pri izvajanju sredine je Jancu omogočila zadetek, kakršnega zlepa ne vidimo. Kot lisjak se mu je prikradel izza hrbta, ukradel žogo ter stekel neoviran proti golu za 36:35 in izbruh navdušenja na tribunah ...

Urban Lesjak, ki je zamenjal povsem hladnega Ivana Gajića, bi se lahko odkupil za obupen dan vratarskega dvojca, vendar je pri strelu Ljuba Vukića iz ostrega kota posredoval v skladu s potekom srečanja in žoga je končala v mreži. Enigma za celjsko obrambo je bil Ukrajinec Vladislav Ostrouško, ki je z ostrostrelsko natančnostjo spravljal v obup gostitelje in verjetno vmes že pomislil, da mu je mesto v Barceloni ali Parizu, ko je tako zlahka prihajal do zadetkov.

A tudi Celje, ki je ostalo brez izključenega Povilasa Babarskasa, je imelo svoje adute, ob Jancu je najbolj izstopal David Razgor. Njegov gol iz »cepelina« po Žvižejevi podaji je bil izbran za drugega najlepšega. »Iz tedna v teden sem bolj sproščen in samozavesten, kar je opazil tudi trener, ki mi vse bolj zaupa,« je dejal »Raza«, ki meni, da bo Celje v zadnjih šestih tekmah potrebovalo vsaj še dve zmagi, če želi v osmino finala: »Sezona bo še dolga, tudi Kristianstad in Zagreb bosta gotovo koga presenetila.«

Trener Branko Tamše, ki ga v soboto čaka še tekma v Szegedu, je bil zadovoljen s peto točko. »Fantje so uprizorili enega največjih preobratov v zgodovini rokometa. V napadu smo igrali tako, kot smo se dogovorili, v obrambi pač ne. Zaslužili smo si točko, navijači so nam dali moč, da smo lahko vstali od mrtvih. Saj veste, kako so se ponavadi končale tekme, na katerih smo prišli iz plus tri na minus 4 – s porazom za šest golov ali več. Tokrat smo pokazali značaj, kar me navdaja z optimizmom za naprej.«

Čeprav je po tekmi prevladovalo mnenje, da bi se Celje moralo resno zamisliti nad učinkom vratarjev v sezoni, Tamše ni hotel s prstom kazati na čuvaja mreže. »Nisem človek, ki bi izpostavljal posameznike. Rokomet je pač tak: enkrat ti nekaj da, drugič spet vzame. Vratarja sta nam teden prej prinesla točko v Belorusiji,« je v bran tandemu »Gajo-Lesi« stopil Tamše, a potem naredil izjemo in dal priznanje mladeniču, zaradi katerega se mnogim po Evropi cedijo sline: znova izjemnemu Jancu, čigar odkupna cena iz tedna v teden narašča in se menda približuje rekordni meji pol milijona evrov. Z devetimi goli je 20-letnik že pri 48 (povprečje 6), kar ga uvršča na 6. mesto med strelci v elitnem tekmovanju. Znova je bil izbran v idealno sedmerko kola. »Janc je mašina, ki se je vmes sicer malce utrudila. Ko si je oddahnil, se je vrnil še močnejši in pokazal, kdo je,« je Tamše pohvalil »mašino na kerozin« in potem še malce pihnil tudi v svoj rog: »Storil je natanko to, kar sem mu naročil med zadnjo minuto odmora.«