Narobe svet

Treba je najti sistem z manj klubi, zgoščeno kakovostjo in več izenačenimi tekmami.

Objavljeno
29. maj 2015 20.18
ROKOMET
Peter Zalokar, Šport
Peter Zalokar, Šport

Pravkar končana 24. rokometna sezona v Sloveniji je imela tudi svoje svetle trenutke, a preveč lepotnih napak, da bi si zaslužila presežnike, razen ko je govor o Celjanih in trenerju Branku Tamšetu, ki so popolno zgodbo, prvo po sezoni 2004/05, končali z dvojno krono ter prehodili svoj del poti v morebitno svetlejšo prihodnost celjskega rokometa.

Razširitev 1. SRL na 14 klubov je posledica kravje kupčije po neuspešni poroki z ligo SEHA in je sprta z zdravo pametjo. Namesto da bi jo skrčili, so jo povečali. Narobe svet. Treba je najti sistem z manj klubi, zgoščeno kakovostjo in več izenačenimi tekmami. Prav pomanjkanje konkurence je bila največja hiba, ogromen je bil prepad med najboljšimi in ostalimi. Celje je v rednem delu v povprečju zmagovalo za 15 golov!. Gorenje nikomur razen Celju ni oddalo točke, Maribor je imel nekaj težav, ob koncu pa nakazal, da bo z Borisom Deničem v prihodnje še bolj dihal za ovratnik favoritoma.

Vseh 26 kol rednega dela je bila le predigra za končnico, ki pa ni prinesla želenega vrhunca. Razburljiva je bila le polfinalna serija med Gorenjem in Mariborom, v finalu pa bo ostala v spominu druga tekma, v kateri so Velenjčani pokazali srčnost. Gorenje je vrhunec doživelo že na F4 pokala EHF v Berlinu, kjer pa je že bilo mogoče zaznati, da v finalu ne bo imelo dovolj žara in moči za osvojitev četrtega naslova. Gregor Cvijič, ki je vskočil spomladi namesto Ivana Vajdla, je hitro spoznal omejitve ekipe in čaka ga veliko dela, če bo hotel sestaviti šampionski mozaik s Stašem Skubetom v glavni vlogi.

Celje je na drugi strani novim lastnikom pivovarne poslalo sporočilo, da se splača nadaljevati sodelovanje, ki traja od leta 1992. Z 19. naslovom si je bržčas zagotovilo nastop v zgornjem domu lige prvakov v družbi 16 najboljših klubov v Evropi, kar pomeni, da bo Zlatorog pogosto poln, saj bo gostil vsaj sedem uglednih tekmecev.

Beg talenta iz Celja se žal nadaljuje. V moštvu bo po odhodih Sliškovića, Miklavčiča in Skoka zazijala vrzel. V starih dobrih (Turnškovih) časih je bilo nepredstavljivo, da bi nekdo zapustil celjsko rokometno meko in se podal v klube, kot sta Tremblay in Lübbecke, zdaj pa ... Narobe svet. Še dobro, da ostajajo Zarabec, prvo ime sezone, pa Blagotinšek, Janc, Poteko in drugi, ki utelešajo celjsko in reprezentančno prihodnost.

Iz prve lige se poslavljata Sviš in Krško, na velika vrata se vračata Koper in Dobova, ki bosta gotovo bolj konkurenčna ekipam iz sredine lestvice. Finale je zasenčila tudi saga o izbiri novega selektorja in vodstvo RZS na čelu s Franjem Bobincem, tako očarano nad šarmom Veselina Vujovića, da je spregledalo neverjetno Tamšetovo statistiko (šest lovorik v štirih letih), se mora vprašati, kako je mogoče, da je bil bizarni košarkarski finale v medijih deležen večje pozornosti od klasičnih rokometnih derbijev. Pa četudi si je sklepno dejanje v Zlatorogu ogledalo več ljudi kot vse štiri tekme med (pol)amaterskima palčkoma iz celjske province. Narobe svet.