Naslov jesenskega prvaka ni kar tako

Rokomet: trener Gorenja Ivan Vajdl pred jutrišnjim derbijem vlogo favorita prepušča Celju, a zaupa v svoje fante.

Objavljeno
02. december 2013 23.19
Peter Zalokar, šport
Peter Zalokar, šport

Velenje – V senci evroligaškega spektakla med Celjem in Zagrebom so generalko pred največjim slovenskim derbijem opravili tudi rokometaši Gorenja. V nedeljo so se proti Ribnici igrali z ognjem in šele v končnici strli njen odpor. Očitno so bili z glavami že v Zlatorogu, kjer jih jutri čaka dvoboj za prvo mesto v 1. SRL.

»Ne vem točno, kje smo bili z glavami. Morda res v Celju, morda še vedno na Švedskem. Vsekakor je bila težka tekma, Ribnica nam očitno ne leži, saj smo imeli probleme že pri njej. Zgrešili smo veliko »zicerjev« in bilo je kar napeto. Na srečo smo se v zadnjih minutah zbrali,« je bil samo z iztržkom (26:24) zadovoljen trener Ivan Vajdl, ki je vir težav našel v izčrpanosti: »Za nami so bile tri evropske tekme, poznala se je utrujenost po dolgih potovanjih v Španijo in na Švedsko in nazaj. Ni bilo prave svežine.«

Svežina bo še kako zaželena v Celju in Vajdl si obeta kar najboljšo regeneracijo. Ker še vedno ne more računati na Luko Dobelška in Darka Cingesarja, Rok Golčar pa tudi še ni čisto nared, sta zelo obremenjena Staš Skube in Mario Šoštarič. »Upal sem, da bom lahko vsaj Staša malce odpočil proti Ribnici, pa se je izkazalo drugače in je bil spet vseh 60 minut na igrišču. Podobno kot Šoštarič. Upam, da bosta zmogla še teh nekaj tekem,« je razmišljal Vajdl, ki glede motivacije nima skrbi, saj savinjsko-šaleški obračuni iz igralcev vselej izvlečejo zadnje atome moči.

Gorenje dobro krmari v sezoni in je edino nepremagano v DP. Manjšo krizo je imelo pred reprezentančnim premorom, po njem se forma spet vzpenja, kar sta potrdili zmagi proti tekmecema v ligi prvakov, La Rioji in Halmstadu. Forma nosilcev igre, ob omenjenih Skubetu in Šoštariču tudi pri Klemnu Cehtetu in Niku Medvedu – slednja imata solidni zamenjavi v Marku Dujmoviću in Janezu Gamsu –, je dobra. Na zadnjih tekmah sta nase opozorila brata Burić. Prednost Gorenja bi lahko bila sproščenost. Psihološki pritisk bo namreč na plečih Celjanov, ki še niso povsem preboleli poraza v Velenju v 3. kolu in bodo storili vse, da se izognejo še enemu šoku z dolgoročnimi posledicami. V ta namen so se tudi izolirali v karanteni …

»Celjani so vsekakor favoriti. Igrajo doma, proti Veszpremu in Zagrebu so pokazali odlično igro. Če se hočemo enakovredno kosati z njimi, bomo tudi mi morali pokazati evropski obraz. To bo pravi derbi, v katerem bodo odločale malenkosti, denimo dnevna forma vratarjev. Največ rezerv imamo v obrambi, saj nismo to, kar je krasilo Gorenje v vseh teh letih. Ni še pravega sodelovanja,« se prihajajočih nalog zaveda nekdanji vratar. »Ose« so v prvenstvu že devetkrat zapored premagale Celje, nazadnje so klonile 13. maja 2011 v Velenju. Niz neporaženosti v Zlatorogu traja še malce dlje, od 31. marca 2011. Podaljšati ga želijo na jubilejnih deset tekem. Zmaga bi jih oddaljila za velike tri točke, ob porazu bi zaostali za eno in bi tekmece do konca rednega dela težko prehiteli. »Vsekakor se ne bomo vdali in bomo iskali svoje priložnosti za uspeh. Pričakujem dobro tekmo, lep rokomet, v katerem bodo gledalci uživali. Verjetno jih ne bo ravno toliko kot proti Zagrebu, a vzdušje bo gotovo zelo dobro,« se novega rokometnega spektakla v mestu ob Savinji veseli 56-letni trener, ki pravi, da se prvenstvo ne bo odločalo v sredo, vendar tekmi vseeno pripisuje velik pomen: »Saj je v igri naslov jesenskega prvaka in tudi to ni kar tako.«

Res ne, poleg točkovne prednosti daje zmagovalcu tudi mikavno priložnost, da si najpomembnejšo lovoriko priigra v zadnjem kolu končnice v svoji dvorani.