Tiskane izdaje
»Kako naj pričakujemo od navijačev, da bodo razumeli novi sistem tekmovanja, če ga še mi ne znamo pojasniti,« je ob koncu nastopov v ligi prvakov z retoričnim vprašanjem postregel trener rokometašev Celja Branko Tamše. Elitno tekmovanje bo doživelo revolucijo, a nihče ne ve, kako se bo obneslo.
Sistem, ki bo začel veljati v prihodnji sezoni, je vse prej kot enostaven. Odkar je bila ustanovljena hčerinska firma EHF Marketing in je prevzela glavno besedo pri podeljevanju vstopnic, je športni vidik odstopil mesto tržnemu interesu. To je na lastni koži že izkusilo Gorenje, ki je čez noč ostalo brez lige prvakov in bilo pahnjeno v pokal EHF, ker ga ljudje na Dunaju pač niso hoteli med elito. Za nameček Velenjčani niso dobili odgovora, kje so ga polomili, lahko samo domnevajo, da niso izpolnili ohlapnih kriterijev. V novi sezoni naj bi bili ti bolj transparentni, četudi je jasno, da so napisani tako, da bi bilo v LP čim več klubov iz držav z velikim tržnim potencialom in čim manj takšnih iz okolij, v kakršnem biva palček iz Šaleške doline.
Pred žrebom parov osmine finala je bila minuli teden na Dunaju posebna delavnica, na kateri so zainteresiranim klubom predstavili novo obliko tekmovanja. To bo odslej razdeljeno v dve diviziji, na t. i. zgornji in spodnji dom. V bistvu se EHF vrača na tri ravni tekmovanja, kot je bilo, preden sta se združila pokal EHF in nekdanji pokal pokalnih zmagovalcev. Vse, kar bosta imeli skupnega dve diviziji, je, da bosta iz skupin C in D dva kluba napredovala v osmino finala, pa še tam bosta imela malo možnosti za preboj v četrtfinale, saj se bosta merila z drugouvrščenima iz skupin A in B. Pri slednjih se bosta zmagovalca uvrstila neposredno v četrtfinale in to je bil kompromis med klubi iz držav, v katerih ni konkurence, in tistimi iz nemške lige. Slednjim ni dišalo, da bi se morali izčrpavati na tekmah z nezanimivimi klubi iz tretjih držav, medtem ko si klubi, kot so Barcelona, Veszprem, Kielce, Vardar, ki v domačem tekmovanju nimajo pravih izzivov, želijo čim več evropskih tekem. Po novem jih bodo imeli več, v rednem delu bo 16 klubov v dveh skupinah odigralo 14 tekem, štiri več kot doslej. Šest se jih bo prebilo naprej in peterica bo igrala osmino finala, dva pa bosta končala tekmovanje. V spodnjem domu z 12 ekipami pa bo deset kol, štirje klubi pa se bodo merili za dve mesti v osmini finala.
Merila, po katerih bodo določali, ali je klub primeren za elito ali ne, so naslednja: 1: primernost dvorane; 2. vrednost televizijskih pravic; 3. uvrstitev v domačem prvenstvu; 4. obisk v zadnjih treh sezonah; 5. uspešnost v zadnjih treh sezonah v ligi prvakov in pokalu EHF; 6. tržni potencial; 7. upoštevanje predpisov EHF; 8. aktivnost v novih medijih in družabnih omrežjih.
Slovenska liga zaseda dokaj visoko šesto mesto in ji pripada eno mesto v LP. A bistvena razlika bo, ali bo naslov prvaka osvojilo Celje ali Gorenje ali kdo drug. Če bodo Celjani ubranili naslov, se lahko nadejajo, da jih bodo sprejeli v zgornji dom, saj v marsičem izpolnjujejo kriterije. Če bi prvak postalo Gorenje, bi že bila druga pesem. Lahko bi se zgodilo, da bi Velenjčani pristali v spodnjem domu, Celjani pa bi dobili povabilo med elito, kar bi bilo skregano s športno logiko. Že enostavna računica pa pove, da bo sito kljub razširitvi lige s 24 na 28 klubov kruto: v LP bo vključno s tremi kvalifikacijskimi turnirji prostora za 37 ekip, dve mesti imajo zagotovljeni Nemci in Španci, 25 držav pa po enega, osem mest bo EHF zapolnila s posebnimi povabili.
Jasno je, da EHF sledi interesu velikih, ki so že večkrat zagrozili z izstopom iz krovne organizacije in ustanovitvijo svoje lige po vzoru na košarkarsko ULEB. Težko pa je verjeti, da bo obstoječi sistem preživel veliko dalj kot eno sezono, saj je na daleč vidno, da je premalo razumljiv in pregleden. Edina dobra stvar, ki jo prinaša, je, da se bo 16 klubov iz zgornjega doma končno tudi okoristilo z igranjem evropskih tekem, saj naj bi prihodki končno presegli stroške, nagradni sklad naj bi bil vreden milijon evrov, polovico naj bi pripadla končnemu zmagovalcu.
