Nova sezona, ista zgodba: Celje spet boljše od Gorenja

Celje – Tudi brez poškodovanega Mihe Zarabca so rokometaši Celja Pivovarne Laško še enajstič zapored premagali Gorenje in trener Branko Tamše proti matičnemu klubu še naprej ne pozna poraza. V 6. kolu 1. SRL so branilci naslova z delnim izidom 8:1 (od 17:17 do 25:18) v pičlih osmih minutah odpravili dvome o zmagovalcu.

Superpokalna tekma v Portorožu izpred dveh mesecev, na kateri so bili Velenjčani za las oddaljeni od zmage, je bila zgolj predigra, sinoči je šlo na nož. Najboljši ekipi v Sloveniji sta nosili vsaka svoje frustracije. Velenjčani niso premagali Celja od decembra 2013, Celjani so hrepeneli po zadoščenju po dveh grenkih domačih porazih v ligi prvakov.

Celje se je kot ponavadi Gorenju zoperstavilo z obrambo 5-1 s kapetanom Luko Žvižejem na Stašu Skubetu in v prvem polčasu nikomur ni uspel pobeg. Gorenje je imelo rahlo pobudo in Michal Szyba je zadel za 6:4, a gostje niso znali izkoristiti 11 obramb izjemno razpoloženega Benjamina Burića, so pa s petim zadetkom reprezentanta Maria Šoštariča tik pred odmorom le prišli do minimalne prednosti.

Do 44. minute se je jeziček na tehtnici nagibal zdaj na eno, zdaj na drugo stran, potem pa je po zgrešeni sedemmetrovki Blaža Janca (že tretji pri Celju) sledila izjemna serija, ki jo je začel Blaž Blagotinšek. Po zaslugi obramb veterana Ivana Gajića, nekdanjega čuvaja mreže Gorenja, sta jo nadaljevala krilna igralca Gal Marguč in Žvižej z goli iz nasprotnih napadov. Gostje so bili po prvem zaostanku za tri gole v šoku in trener Gregor Cvijič jih je ob pravem času pozval na posvet, ki je obrodil sad z golom Nejca Cehteta. Toda Celjanov ni več bilo mogoče ustaviti – dva gola je zabil rezervni »dirigent« David Razgor, po enega pa Luka Dobelšek in Žiga Mlakar.

Velenjčanom ni bilo več vrnitve, približali so se na 23:26 in imeli napad, pa storili novo napako – najhujšo od skupaj kar 20 – in se morali obrisati pod nosom za zmago. Celje je tako ostalo samo na vrhu lestvice s stoodstotno bilanco. Njegova zmagovita serija v domačih tekmovanjih se je od poraza v Mariboru februarja lani podaljšala na 57 tekem. Zmaga je prinesla veliko olajšanje v Zlatorogu, ki le ni prvič po sezoni 2008/09 padel trikrat zapored, kot so mnogi pričakovali, in je po ničlah proti Zagrebu in Wisli vlila precejšnjo mero optimizma pred nedeljskim gostovanjem v Flensburgu.

To je bila sicer le prva od štirih tekem med Celjem in Gorenjem v DP in še zdaleč ni bila odločilna v boju za naslov prvaka. Si je pa Celje bržčas priigralo naslov jesenskega prvaka.

»Kaj nam pomagajo obrambe vratarja, ko pa nizamo neumne napake. Pokopali smo se sami,« razočaranja ni skrival Cvijič, ki ima dobro zapolnjena vsa igralna mesta z izjemo ključnega – levega zunanjega: Marko Dujmović je na stranskem tiru, Miloš Božović tudi, Mitja Nosan je izgubljen v napadu in novinec Anže Ratajec se še ni povsem znašel v ekipi.

Zato pa je bil toliko bolj zadovoljen Tamše, ki je v kali zatrl kritike na svoj račun: »Kljub številnim zgrešenim strelom so igralci storili vse, kar smo se dogovorili. Tekmo smo dobili v obrambi in ko se je razbranil Gajić, smo si ustvarili odločilno razliko. Glede na vse, kar se nam je dogajalo, sta ti dve točki pravi obliž na naše rane.«