Ob misli na Celje ga že zdaj zaščemi v trebuhu

Uroš Zorman, vodja napada Kielc, v nedeljo pričakuje zelo težko tekmo v Zlatorogu. Reprezentanca ostaja odprta.

Objavljeno
16. februar 2017 20.42
Peter Zalokar
Peter Zalokar
Kielce – Po dolgem času, natančneje 13 letih, odkar je bil član Ademarja Leona, bo Uroš Zorman v dvorani Zlatorog zaigral kot gost, ko se bosta v nedeljo srečala Celje in Kielce. Pri 37 letih prihaja v vlogi branilca naslova v ligi prvakov in očitnega favorita, a zanj zmaga še zdaleč ni samoumevna.

V Celju ste v dveh obdobjih doživljali lepe in tudi slabe trenutke. S kakšnimi občutki se vračate v Zlatorog?

Celje bo pri meni vedno zapisano z zlatimi črkami, tam sem preživel eno od najlepših obdobij kariere. Vesel sem, ker se vračam, ni pa mi vseeno, ker bom v vlogi nasprotnika proti Celju, ki mu teče voda v grlo. A to je profesionalizem, vsak se bori za barve svojega kluba.

Preden ste odšli na Poljsko, ste se s Celjem razšli v slabih odnosih in prek sodišča prišli do denarja. Je ta zgodba zdaj ad acta?

Na to razsodbo nisem gledal kot na zmago. Zmagala je pravica. S prejšnjim vodstvom kluba smo bili na nasprotnih bregovih. Ko so se stvari v Celju spremenile, smo se hitro pogodili. Vsak je malce popustil in s celjskim klubom sem zdaj v dobrih, celo odličnih odnosih.

Iz Celja prihaja šest bronastih rokometašev iz Francije, kjer vas ni bilo. Boste hoteli mlajšim kolegom pokazati, kdo je še vedno mojster svojega poklica?

Saj nimam nikomur česa dokazovati, o meni dovolj govorijo rezultati in jaz sem zgolj člen ekipe Kielc. Fantje so si kolajno zaslužili, vsa čast. Tudi jaz bi lahko bil del tega, a žal ni bilo tako. Kar je bilo, je bilo, za nazaj nima smisla pogrevati stvari.

Iz Kielc ni bilo veliko igralcev na SP, je v tem prednost pred Celjem, ki tarna nad iztrošenostjo?

Poglejte, jaz sem 17 let igral za Slovenijo na vseh tekmovanjih in ves čas sem bil v klubih, ki so imeli 95 odstotkov reprezentantov. Kolajna bi celjskim igralcem kvečjemu morala dati krila. To so vendarle mladi fantje, ki imajo energije na pretek. Dvomim, da je svežina na naši strani, vse od novega leta smo imeli naporne priprave, naša ekipa je starejša in noge so še težke.

Kakšno tekmo pričakujete?

Zelo težko. Celje je že dokazalo, da lahko igra zelo kakovostno. Mi smo pod pritiskom, saj moramo dobiti preostale štiri tekme, če hočemo osvojiti prvo mesto v skupini in se prebiti neposredno v četrtfinale. Plus za Celjane je v tem, da nimajo več česa izgubiti. Nazadnje so se jim v vlogi favoritov zatresle roke, zdaj ima lahko tekma nanje obraten učinek. Prav veselim se, že ko samo pomislim na odhod v Slovenijo, me zaščemi v trebuhu.

Celjski trener Branko Tamše se opogumlja, da Kielce niso v formi, kakršno ste kazali lani na F4 v Kölnu. Drži? Nazadnje ste izgubili pri Rhein-Neckarju.

Tako kot lani tudi tokrat formo stopnjujemo do maja, ko nas čakajo najtežje tekme v ligi prvakov in na Poljskem. Priznam, da še nismo optimalni, stroj se še mora dobro naoljiti in ogreti.

V prihodnji sezoni boste igrali z Deanom Bombačem in Blažem Jancem. Po trije Slovenci so tudi v Veszpremu in Montpellieru, vse dobre stvari so tri, pravijo …

Vesel in ponosen sem, kadar lahko zastavim dobro besedo za Slovenca. Še zdaleč nisem nevoščljiv in upam, da Janc ne bo zadnji, ki bo prišel v naš klub.

V Celje pa naj bi iz Kielc v prihodnji sezoni prišel Branko Vujović, za kakšnega igralca gre?

Na njegovem položaju že imamo dva izkušena levičarja, zato ni prišel do priložnosti v ligi prvakov. Moram pa ga pohvaliti, da je v tem letu in pol tukaj ogromno napredoval. Celjska rokometna šola je na dobrem glasu daleč naokrog, dve leti, ki ju bo preživel tam, bosta zanj zelo koristni, pridobilo pa bo tudi Celje. Pametna odločitev.

Slovenci bodo naslednjo tekmo v kvalifikacijah za EP odigrali v Stožicah proti Nemčiji, boste zraven?

Težko vprašanje. Do takrat je še kar nekaj časa. Bomo videli, ni vse odvisno od mene, najprej se morava slišati s selektorjem.