Odlična predstava Celja pred dnevom D v Zagrebu

Celje – Po evropskem prvaku je v Zlatorogu padel še nemški šampion! Tretja zmaga v ligi prvakov, pa če je bila še tako suverena, rokometašem Celja Pivovarna Laško resda ne prinaša veliko v boju za osmino finala, toda naravnost sijajna predstava, ki so jo prikazali proti Rhein-Neckarju, je zelo dober obet pred odločilno tekmo sezone čez šest dni v Zagrebu.

Potem ko so vzeli mero prvakom stare celine iz Kielc, so pivovarji v Zlatorogu ugnali še nemške leve iz Mannheima. Boljšega polčasa, na meji popolnosti, še niso odigrali. Prvič so bila vsa njihova glavna orožja – Mačkovšek, Mlakar, Zarabec in Janc (skupaj so zabili 31 od 37 golov) – dobro namazana in naravnana, obrambna formacija z Vidom Potekom in Povilasom Babarskasom v osrednjih vlogah pa bojevito nastrojena kot pri Špartancih.

Pravljičnih sedem zadetkov naskoka ob polčasu je prineslo obilo dobre volje, a izkušnje s prejšnjih tekem so vseeno klicale k previdnosti. Tako kot so se Celjani že večkrat izkopali iz brezna, so tudi že znali pasti v črno luknjo brez izhoda. Tokrat je bil nihaj skoraj neznaten. Žilavi Nemci so se približali na štiri gole (18:22), ampak kmalu je postalo očitno, da ne bodo pokvarili veselice. Odlični Miha Zarabec je zadel prazno mrežo za 28:22 in dobrih deset minut pred koncem na enak način obnovil najvišje vodstvo (30:23). »Celje šampion!« se je razlegalo v dobro obiskani dvorani po 10. zadetku izjemnega Mačkovška za 32:26, Blaž Janc pa je z dvema lahkima goloma že veliko pred koncem le še pristavil češnjo na torti redko videni predstavi.

A ta bo morala dobiti potrditev v četrtek. Zato, pozor! Celjani so po odlični tekmi že znali pokazati slabšo plat in obratno. Najslabše bi bilo, če bi jim zmaga dala lažno prepričanje o svoji moči. V Zagrebu bo za uspeh pred več kot 10.000 gledalci potrebno odigrati najboljšo tekmo ter ob tem na igrišču pustiti dušo in srce. Ta čas še ni znano, kaj bodo morali storiti, če se želijo prek meje vrniti s pesmijo. Po tretjem paru točk je že jasno, da jim bo zadostoval že neodločen izid. Če bi Zagreb jutri izgubil pri Pick Szegedu, pa bodo v Areni branili vodstvo s 30:28 s tekme v Celju. Do takrat je še nekaj časa, zato se trener Branko Tamše z najpomembnejšo tekmo trenerske kariere včeraj še ni ukvarjal, ampak se je raje prepustil veselju. »To je bila velika reklama za naš rokomet, lahko rečem le, da je v tem trenutku lepo biti trener Celja,« je bil na svoje fante ponosen Tamše, ki pa se dobro zaveda, da delo še zdaleč ni opravljeno. V Zagrebu, kjer so se lani končale sanje, bodo imeli popravni izpit in se bodo skušali po treh letih spet prebiti v izločilne boje: »Ni razloga, da bi nas ta zmaga ponesla med oblake. Zdaj moramo prečistiti glave, v ponedeljek pa začnemo z misijo Zagreb. Želim si, da bi zdržali predvsem na psihični ravni in pokazali, kar znamo. Večjega motiva ni, zdaj moramo samo paziti, da ne bi zgoreli v preveliki želji, vendar se ne bojim. Če bodo naše misli osredotočene, kot so bile tokrat, bo vse v redu.«

Mačkovšek je v sezono vstopil poln dvomov in povsem zunaj forme, od osvojitve brona na SP v Franciji pa je naravnost kolosalen. Tudi včeraj je bila nemška obramba zanj »mala malica«, na koncu je zbral devet golov. »Tekmo smo ves čas imeli pod nadzorom, vesel sem, da se tudi jaz dvigujem. Če bomo vsi skupaj v Zagrebu takšni, potem bomo imeli res lepe možnosti za preboj med 14 najboljših ekip,« je dejal »Maček«, eden redkih v celjski ekipi, ki lani ni doživel hladne prhe v Zagrebu: »To bo derbi in pol. Upam, da bo arena res polna in da bo v njej tudi veliko naših navijačev, s katerimi bi se na koncu veselili lepega uspeha.«