Okrog Janca bi morali graditi ekipo

Branko Tamše, trener rokometašev Celja Pivovarne Laško, po prvi četrtini sezone.

Objavljeno
25. oktober 2016 02.26
vidic tamše
Peter Zalokar
Peter Zalokar
Celje – Vse v skladu s pričakovanji bi lahko rekli za rokometaše Celja Pivovarne Laško po prvi četrtini sezone. Izgubljali so proti favoritom in premagovali šibkejše tekmece ter nazadnje na Švedskem iztržili pomembno točko v ligi prvakov. A Branko Tamše ni trener, ki bi se zadovoljil s povprečjem ...

Kako bi ocenili prvi del sezone, v kateri ste v ligi prvakov zbrali tri točke na petih tekmah in v ligi SEHA iztržili tri zmage in štiri poraze?

Na dosedanji del sezone je mogoče gledati z več plati, zato mu težko dam oceno. Treba je upoštevati več dejavnikov. Najprej, večina prve ekipe je bila na OI, zato so bile priprave okrnjene. Obramba ni bila na želeni ravni tudi zato, ker smo izgubili pomembna člena v rotaciji Blagotinška in Dobelška, dobili pa neizkušenega Bećirija. Zato smo morali obrambo zasnovati na novo, kar nam pri različici 5-1 že kar dobro uspeva. Treba je tudi vedeti, da so se vsi tekmeci v naši skupini poleti okrepili, mi pa smo ostali na približno enaki ravni. Za nameček je prišla liga SEHA. V teoriji smo že vedeli, kaj prinaša, zdaj pa smo to izkusili na svoji koži. Ni lahko v kratkem času na avtobusu presedeti 100 ur. Morali se bomo prilagoditi. Bili smo naivni, ko smo sestavljali spored. Če pogledamo Meškov ali Zagreb, lahko vidimo, da pred tekmo lige prvakov nikdar ne gresta na daljše gostovanje in imata dovolj časa za pripravo. Pri nas je ravno obratno, a se učimo.

Ali kaj obžalujete?

Morda samo tisto izgubljeno točko ali celo dve pri Rhein-Neckarju. To bi bil pravi »break«, ki bi nam lahko dal krila, poraz pa nas je spet malo porinil nazaj. A tudi s tremi točkami smo lahko zadovoljni, saj vemo, s kom vse smo igrali. Premagali smo Zagreb, kar je bilo zelo pomembno, in nazadnje dobili točko pri neposrednemu tekmecu Kristianstadu. V redu za začetek.

V ligi SEHA nastopate prvič, kakšni so vtisi? Korak v pravo smer?

Najbolj pogrešam treninge, skozi katere lahko ta ekipa najbolje napreduje. Ves čas potujemo in igramo, bolj kot s treningi se ukvarjamo z regeneracijo. V bistvu igramo vsak teden dve evroligaški tekmi. Po drugi strani pa so te izkušnje neprecenljive zlasti za mlajše igralce.

Menite, da ste v klubu sestavili primerno ekipo za boj na dveh težkih frontah? Kakšen igralec več bi vam zagotovo prišel prav, mar ne?

Seveda bi si želel več kakovostnih igralcev. Vsak trener si jih. Toda vodstvu ne morem ničesar zameriti, saj dela maksimalno. Kolikor ima, toliko da. Res smo hendikepirani proti konkurenci, toda raje imamo, da so igralci, ki jih imamo tukaj, zadovoljni, kot da gremo čez limite.

Okrog Blaža Janca se vse bolj gnetejo bogati snubci. Se bojite, da bi ga prehitro izgubili, ali si obetate, da bo njegova morebitna prodaja omogočila primerne okrepitve?

Glede Janca je moje stališče jasno. Z njim bi morali podaljšati pogodbo tudi po letu 2019 in okrog njega zgraditi ekipo. Številka, ki nam jo zanj ponujajo bogati klubi, je naravnost smešna za igralca njegovega kova. On je biser, ki bi ga morali zadržati, če se bo le dalo.

Pa če ne bo šlo, kakšen je vaš skavting, imate kaj ogledanega, kot se reče?

Veliko igralcev je zanimivih, veliko jih je v moji beležki, še več jih ponujajo razni agenti, ki dnevno s ponudbami obmetavajo tako direktorja kot mene. Naša zamisel je, da bi postali najboljši center za razvoj mladih igralcev v Evropi. Tukaj bi jih pilili in brusili, potem pa nekoč prodali za dober denar, če jih že ne bi mogli zadržati.

Torej Celje kot nekoč Ajax v nogometu?

Tako nekako, res se dobro sliši.

Borut Mačkovšek se počasi prebuja, vendar je še daleč od igralca, ki bi tekmecem vlival strah v kosti. Ste zadovoljni z njim?

Drži, kar ste ugotovili. Res ne dela troskokov, dela pa drobcene korake v pravo smer. Na treningih para mreže z 11, 12 metrov, zdaj je že tudi na tekmah začel zadevati v pomembnih trenutkih. Je pa še daleč od igralca, ki je pred leti Hamburgu zabil 13 golov. Verjamem in vse delam na tem, da bo kmalu spet uganka za obrambe. Res pa je, da nam bo takrat morda spet ušel ...

Vzdušje v Zlatorogu sicer ni bilo slabo, vendar se je proti Zagrebu in Vardarju zbralo manj ljudi kot v prejšnjih letih. Čemu to pripisujete?

Zanimivo vprašanje. Verjetno so ključni rezultati. Prej smo ligo prvakov pričakali po visokih zmagah v domačem prvenstvu, tokrat smo doživeli dva visoka poraza v ligi SEHA. Vesel pa sem, da v dvorano prihajajo pravi navijači, ne samo iz Celja in bližnje okolice, temveč iz vse Slovenije. Ko bodo prišle zmage, spet pričakujem nabito poln Zlatorog.

Po premoru prihaja Pick Szeged, verjetno bi prav njega veljalo premagati?

Menim, da smo sposobni osvajati točke tudi proti na papirju močnejšim ekipam. Moramo hoditi po tej poti, izgledati dobro in vedno stremeti k zmagi.