Ose iz Berlina kljub porazom dvignjenih glav

Rokometaši Gorenja zasedli zadnje mesto na sklepnem turnirju pokala EHF v Berlinu.

Objavljeno
18. maj 2015 01.44
Peter Zalokar, poročevalec
Peter Zalokar, poročevalec
Berlin – Slab dan treh glavnih adutov v polfinalu proti Berlinu ter dva strelska mrka v tekmi za 3. mesto proti Skjernu so rokometašem Gorenja preprečili, da bi na finalnem turnirju pokala EHF v Berlinu iztržili kaj več od dveh porazov in četrtega mesta. Lovorika je šla v roke domače ekipe, ki je v nemškem finalu ugnala Hamburg.

»Saj ne vem, ali so nas premagali Danci ali smo se sami,« je bil Blaž Nosan v dilemi po drugi tekmi, v kateri so bili Velenjčani bližje zmagi kot na prvi. Proti lisicam iz Berlina ose v soboto niso imele možnosti, saj so Staš Skube, Mario Šoštarič in Michal Szyba zatajili in skupaj zmogli vsega šest golov. Trener Dagur Sigurdsson je imel ves teden časa za pripravo na Gorenje, ki se je v sredo v Mariboru komaj rešilo pred izpadom iz končnice 1. SRL in imelo pred potjo v nemško metropolo le dan počitka. Postavil je zanj netipično obrambo 5-1 in z orjaki, kakršna sta Jevgenij Pevnov in Pavel Horak, velenjski zid prebijal, kjer je bil najšibkejši. Devet domačih 7-metrovk je bilo posledica razlike v telesni moči. Nekdanji selektor Matjaž Tominec se je sicer čudil, ker je Gorenje vztrajalo pri obrambi 6-0 in ni poskusilo z globoko, denimo 3-2-1, a trener Gregor Cvijič se ni strinjal: »Potem bi nas še lažje izigrali s 'pick and roll' igro dveh igralcev proti dvema, kar bi bilo za nas pogubno.«

Igralci, med njimi kapetan Niko Medved, so med vrsticami priznali, da so imeli velike oči in ob spektaklu, kakršnega niso vajeni, izgubili osredotočenost. Le Michal Szyba, ki je s Poljsko osvojil bron na SP v Katarju, je že nastopil pred tolikšno množico; nekaterim bo F4 predstavljal vrhunec karier, drugim je bil dobra šola pred odhodom v tujino. Vseeno pa gredo pohvale slovenskim podprvakom, ki se tudi ob slabem dnevu udarnega tria niso vdali in so v drugem polčasu zaostanek šestih golov prepolovili.

To je bilo dobrodošlo spoznanje pred tolažilno tekmo s Skjernom, v kateri so glavni dolžniki dosegli prve tri gole ter vodstvo tudi po zaslugi dobrih obramb Benjamina Burića po četrtini povečali na 10:5. Nato je nepričakovano sledil prvi mrk, ki je trajal 12 minut in med katerim so Danci izenačili. Vseeno pa so Velenjčani še pravi čas premagalo urok in dobilo vsaj polčas na F4. Tudi v drugem delu so začeli bolje in si po zadetku Šoštariča v 38. minuti ustvarili tri gole naskoka (18:15). Ko je skupina Šaleških graščakov že začutila zmago, pa so njihovi ljubljenci spet zagrabili za ročno zavoro in samo vratarju Buriću so se lahko zahvalili, da Danci niso že prej zasukali izida. Toda ob obupno neučinkovitem napadu je bilo to neizogibno, Skjern je do prvega vodstva prišel po zadetku danskega reprezentanta Henrika Møllgaarda v 49. minuti (20:19). Velenjčani niso imeli odgovora in so le nemočno opazovali, kako jim vlak uhaja. V zadnjih 22 minutah so zmogli vsega štiri gole in se morali sprijazniti s porazom. Stašu Skubetu pa ostaja tolažba, da je ostal prepričljivi kralj strelcev v pokalu EHF z 81 goli.

Včeraj je bil sicer bolj učinkovit Šoštarič, ki ni objokoval zapravljene priložnosti za zmagoslavno slovo od zgodovinskega turnirja za domači klub. »Ni čas za slabe misli. Imeli smo svoje priložnosti, a jih nismo izkoristili. Ne glede na vse bomo Berlin zapustili z dvignjenimi glavami, pokazali smo, da nismo prišli sem po naključju,« bo F4 v lepem spominu ostal Šoštariču z jasno zastavljenimi prioritetami: »Evropa je za nami, v sredo nas čaka boj za biti ali ne biti v Rdeči dvorani, moramo premagati Maribor ter potem izzvati Celjane v finalu.«