Pariški princi z ranjenim ponosom na Mont Blanc

Še vedno so močno deljena mnenja o smiselnosti novega tekmovalnega sistema v rokometni ligi prvakov na zgornji in spodnji dom. Za EHF je kajpak najbolj pomembno, da so z njim dokaj zadovoljni največji klubi, saj jim jamči več atraktivnih tekem. Format elitnega tekmovanja ostaja nespremenjen tudi v novi sezoni, ki se bo začela ta konec tedna in v kateri kljub živahnemu trgu z igralci razmerja sil ostajajo podobna.

Kielce so bile po Celju Pivovarni Laško leta 2004 prvi evropski prvak, ki ne prihaja iz Nemčije ali Španije. Še naprej bodo imele močno ekipo, ki jo je okrepil slovenski as Dean Bombač, vendar bodo težko postale prve, ki bi jim uspelo ubraniti naslov, odkar od leta 2010 sklepni turnir gosti Lanxess Arena v Kölnu. V njej so naslov dvignili Kiel (2010), Barcelona (2011), Kiel (2012), Hamburg (2013), Flensburg (2014), Barcelona (2015) in nazadnje Kielce po finalu, ki se bo v zgodovino zapisal kot najbolj razburljiv in presenetljiv sploh. Veszprem je imel sredi drugega polčasa kar devet golov prednosti, nakar so Poljaki izenačili, tudi podaljšek se je končal brez zmagovalca, potem pa je loterija sedemmetrovk pripadla Kielcam, pri katerih je pomembno vlogo odigral Uroš Zorman, ki je še četrtič stopil na rokometni Mont Blanc.

Zorman je le eden izmed kar 19 slovenskih legionarjev, ki bodo v tujih klubih nastopili v ligi prvakov, od tega 15 v t. i. zgornjem domu (skupini A in B): Zormanu se je v Kielcah pridružil Dean Bombač, tu so še Blaž Blagotinšek, Dragan Gajić in Gašper Marguč iz Veszprema, Gorazd Škof iz PSG, Sebastian Skube iz Silkeborga, Nik Tominec iz Schaffhausna, Darko Cingesar, Matevž Skok in David Miklavčič iz Zagreba, Simon Razgor iz Meškova ter Matej Gaber, Staš Skube in Mario Šoštarič iz Pick Szegeda. V spodnjem domu 12 ekip (skupini C in D), iz katerega bosta le dve zaigrali v osmini finala, pa so še Tine Poklar iz Elveruma ter Vid Kavtičnik, Jure Dolenec in Miha Žvižej iz Montpelliera, potem ko je v kvalifikacijah izpadlo Gorenje.

Kiel pesti domača konkurenca, Barcelona jo pogreša

Na stavnicah najvišje kotira najbogatejši klub v zgodovini rokometa Paris Saint-Germain (kvota 3,2), tik ob njem je Veszprem (3,6). Sledijo Barcelona (6), Kielce (8), nemški trio Kiel (9), Flensburg (11) in Rhein-Neckar (16) ter Vardar (17). Vsi ostali imajo status avtsajderjev, tudi edini slovenski predstavnik Celje Pivovarna Laško (351). Če bi bilo vse po predvidevanjih stavničarjev, kar se sicer zgodi bolj poredko, bi se torej prvič doslej zgodilo, da na F4 ne bi bilo nemškega predstavnika. Klubi iz najmočnejše lige na svetu so se znašli v položaju, ko drug drugemu jemljejo igralce in tako nihče ne odstopa do te mere, da bi sodil med glavne kandidate za evropski naslov. Povsem obratno težavo ima Barcelona, z devetimi naslovi najuspešnejša v tem tekmovanju. Nekoč supermočna španska liga je namreč v zadnjih letih tako nazadovala, da Katalonci nimajo nobene konkurence, zato tudi vse težje novačijo zveneče okrepitve v Blaugrano in težko jim bo uspelo držati stik z najboljšimi.

Največji dolžnik je Paris SG, ki kljub ogromnemu vložku katarskih lastnikov (prek 13 milijonov evrov) ne upravičuje njihovih pričakovanj. Nazadnje se je sicer prvič uvrstil na sklepni turnir, vendar so mu v polfinalu mero vzele Kielce. Parižani so bili tudi veliki favoriti nedavno končanega turnirja Super Globe, neuradnega klubskega prvenstva v Dohi, vendar so potem, ko so se maščevali Kielcam, v finalu po čudežnem zasuku izgubili proti nemški ekipi Füchse Berlin. Izbranci trenerja Zvonimirja Serdarušića, nekdanjega slovenskega selektorja, bodo še posebej hrepeneli po zmagoslavju v ligi prvakov, saj mnoge med njimi še vedno peče poraz v finalu olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Tudi glavnega zvezdnika svetovnega rokometa Nikolo Karabatića, ki želi po Montpellieru, Kielu in Barceloni na vrh popeljati še četrti klub. V Braziliji je sicer daljšo potegnil njegov klubski soigralec Mikkel Hansen, najboljši strelec lige prvakov v prejšnji sezoni. PSG se je med poletjem znova okrepil, med drugim sta prišla Luka Stepančić iz Zagreba in zvezda prestopnega roka, kapetan nemške reprezentance Uwe Gensheimer, pa tudi slovenski veteran v vratih Gorazd Škof, ki si bo minute delil še z leto starejšim Thierryjem Omeyerjem.

Najmočnejša skupina s petimi favoriti za vrh

»V Riu je nastopilo več kot 90 odstotkov naše ekipe, zato na začetku sezone pričakujemo nekaj težav,« je izčrpanost igralcev ta čas glavna skrb za športnega direktorja pariškega kluba Bruna Martinija, ki ga ob pogledu na tekmece v skupini A kar zaboli glava. »Vsi se strinjamo, da je to najtežja skupina v zgodovini lige prvakov s petimi resnimi kandidati za končno zmago,« je dejal Martini, nekdanji reprezentančni vratar, ki si vseeno obeta prvo mesto, saj to prinaša neposredno uvrstitev v četrtfinale.

Kapetan Daniel Narcisse podobno razmišlja, da bi se bilo lepo izogniti osmini finala, vendar se zaveda vseh pasti na dolgi poti do Kölna: »To je zares skupina smrti in želimo biti prvi. Ampak tudi to ne jamči nastopa na F4. Pariz je še vedno dokaj nov igralec v evropskem rokometu in veliko smo se naučili iz prejšnje sezone. Morda je zdaj napočil čas, da končno pridemo na vrh.«

Pariz že za uvod čaka težka ura resnice. V prvem kolu bo gostoval v Kielu, najbolj tradicionalni rokometni utrdbi sploh. »Zebre« so že dolgo pred začetkom sezone razprodale vseh 7000 sezonskih vstopnic v Sparkassen Areni!