Penina naj bo na hladnem

Pariz – Veselin Vujović je čutil pritisk in se zavedal, da tekma z Rusijo pomeni prelomnico za slovensko rokometno reprezentanco na SP. Selektor je bil seznanjen s kritikami, ki so nanj začele padati že na drugi tekmi z Islandijo ter se stopnjevale po tekmah s Tunizijo in zlasti Španijo v Metzu. V Parizu se je v 30 minutah drugega polčasa spet prelevil iz bedaka v junaka …

Kaj je bilo ključno za zmago proti Rusiji?

Obramba, v prvem polčasu smo prejeli 15 golov, v drugem 11 in to je bila razlika.

Uvrstitev v četrtfinale je bila glavni cilj, je čas za veselje?

Hrabri me, ker v slačilnici nismo imeli niti evforije niti norišnice. Zmagali smo, vemo, da smo med najboljšimi osmimi reprezentancami na svetu, kar si po kakovosti tudi zaslužimo. Neumno bi bilo, če bi zdaj dvigali roke in govorili, da smo svoje opravili. Tako kot nismo jokali po visokem porazu s Španijo, tako tudi zdaj ni prostora za slavje.

Čustvenega praznjenja torej ni bilo.

Ne. V slačilnici je bilo mirno, nekaj stiskov rok in trepljanja že, a nič posebnega. Jaz sem se malce pohecal na svoj način in sprožil nekaj smeha, potem pa takoj povedal, kakšen je urnik in plan dela. Čemu bi odpirali penino? Kar naj ostane na hladnem, dokler ne dokončamo posla. Prvenstvo za nas še vedno traja, bog daj, da jo odpremo ob bolj primerni priložnosti.

Pred vami je četrtfinale, kaj pričakujete?

Dobro se bomo pripravili, časa imamo dovolj. Če bi se uvrstili naprej, bi bila to velika nagrada zame in igralce ter vse, ki nas podpirajo tukaj in v Sloveniji. Šele takrat bi lahko govorili, da smo naredili velik rezultat.

Je predstava proti Rusom dober obet?

Zadovoljen sem, čeprav vem, da me bodo nekateri spet kritizirali in govorili, da nekaj ni bilo v redu. Jaz vedno pravim, če ve kdo več kot jaz in zna boljše od mene, naj izvoli. V Slovenijo nisem prišel za vselej in nikomur nočem krasti prostora. Prosim pa za malo razumevanja. Imam mlade igralce, ki potrebujejo izkušnje in zato je za nas nujna stalnost nastopanja na velikih tekmovanjih. To je velika šola, nihče je ne more preskočiti in priti takoj na fakulteto. Če potegnem črto pod skupinski del in tekmo proti Rusiji, lahko rečem, da smo odigrali korektno. A daleč od tega, da sem se s tem zadovoljil. Zame bo najbolj pomembno, kako bomo odigrali naslednjo tekmo. Po njej bom lahko več povedal, upam pa, da to ne bo intervju po slovesu od SP.

Zakaj ste se odločili za Jana Grebenca?

Sem človek, ki se ne boji tvegati. Grebenc je igral pogumno, tudi Borut Mačkovšek je bil soliden v prvem polčasu. Na levem zunanjem položaju iščem prave rešitve, tandem, ki bi bil nevaren za gol in bi razbremenil Marka Bezjaka in Miho Zarabca na sredini. Davida Miklavčiča sem prečrtal, ker imamo v Juretu Dolencu in Vidu Kavtičniku zaupanja vredna levičarja. Do zadnjega sem odlašal, potem pa sem se dal priložnost Grebencu, ki ga bomo morda bolj potrebovali na katerem od prihodnjih tekmovanj. Verjamem, da je bil v Ribnici praznik.

Ruski selektor Dmitrij Torgovanov se je pritoževal nad delom francoskih sodnic, vaš komentar?

Tudi nas so kradli proti Španiji, a se nisem pritoževal. Kdor izgubi, se ima pravico jeziti. Morda pa je Slovenija takšna velesila, da sodniki navijajo zanjo. Dajte no, Torgovanov naj se raje zamisli, zakaj njegov napad ni mogel priti do priložnosti v drugem polčasu in zakaj so njegovi igralci storili pet prekrškov brez žoge.

Proti koncu tekme ste se jezili na Zarabca, ker je nekaj naredil po svoje. Pedagoški ukrep ali kaj drugega?

Če se nekaj dogovorimo in mu jaz s klopi dam navodilo, kako naj igra, nima pravice narediti nečesa, kar si je sam zamislil. Če me vpraša, kaj naj stori in mu jaz rečem, naj naredi po svoje, je vse v redu. Če pa mu izrecno naročim akcijo, mora ubogati. Zarabca imam rad, obožujem ga, to veste vsi. Ampak mora razumeti, da nima neomejenega kredita. Vedno pravim, da šef pogosto nima prav, ampak je vedno šef in raje naredi, kot ti reče.