Tiskane izdaje
Leto 2016 bi lahko bilo eno takšnih, ki bi se z zlatimi črkami zapisalo v zgodovino slovenskega rokometa. Pred moško reprezentanco so kar štirje izzivi, prvi čez manj kot dva tedna, ko se bo na Poljskem začelo EP, kar bo tudi prvi vrhunec novega leta med igrami z žogo.
Leta 2000 so Slovenci s sijajno zmago sredi Zagreba proti Hrvaški osvojili peto mesto na EP in si tako priborili premierni nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju. Štiri leta kasneje so se na domačem euru okitili s srebrno kolajno in zatem nastopili na OI v Atenah. Od takrat se nobeni slovenski ekipi ni več uspelo uvrstiti na poletne olimpijske igre in rokometaši so spet edini, ki jim lahko uspe priti v Rio, potem ko je spodletelo košarkarjem in – zavoljo čudnega sistema kvalifikacij – tudi srebrnim odbojkarjem.
Prva izmed velikih letošnjih zgodb za vrsto selektorja Veselina Vujovića bo na Poljskem. Tam Slovence čaka težko delo in že preboj iz skupine C, v kateri se bodo v Wroclawu merili s Švedsko, Španijo in Nemčijo, bi bil precejšen uspeh. V drugi del se bodo uvrstile po tri reprezentance iz vsake od štirih skupin in bodo s seboj prenesle točke s tekem proti ekipam, ki bodo prav tako napredovale v »top 12«. Zatem bodo v treh kolih skušale zbrati dovolj točk za nastop v polfinalu v Krakowu. Kot vsako parno EP bo tudi 12. na Poljskem kvalifikacijsko sito za OI. Francija si je kot svetovni prvak edina že zagotovila Rio 2016, šest reprezentanc (Danska, Poljska, Španija, Hrvaška, Nemčija in Slovenija) pa ima zaradi uvrstitev iz Katarja že zajamčen nastop v kvalifikacijah. Aprila bodo trije turnirji s po štirimi reprezentancami dali zadnjih šest udeležencev največjega športnega spektakla v Braziliji. Za enega od teh turnirjev se poteguje tudi Slovenija in na RZS se nadejajo, da bodo med 8. in 10. aprilom razprodali dvorano v Stožicah, kjer bi si Slovenci na krilih navijačev priigrali tretji olimpijski nastop. Še vedno obstaja možnost, da bi se Slovenija izognila kvalifikacijam, a le v primeru, če bi 31. t. m. postala evropski prvak ali v finalu izgubila s Francijo, na kar pa se ne glede na optimistične napovedi iz slovenskega tabora ne gre zanašati. Bolj verjetno je, da se bo Slovenija udeležila enega od omenjenih treh turnirjev. Kot kaže ta čas, bi bili tekmeci Poljska, Čile in afriški podprvak, kar bi bilo zares ugodno. A to se bo zgodilo le, če bo EP osvojila ena od reprezentanc, ki še nimajo zagotovljenega mesta v kvalifikacijah – Švedska, Srbija, Madžarska, Makedonija, Islandija, Rusija ...
Ker je bolj verjetno, da bodo na vrh rokometnega Mont Blanca splezali eni od favoritov, bodo Slovenci bržčas padli v težjo skupino z Iranom in dvema evropskima reprezentancama. Res pa bo ena takšna, ki se bo skozi EP prebila v kvalifikacije in proti njej bi Slovenci imeli dobre možnosti. Če bi se jim uspelo tretjič zavihteti na OI, potem bi bil avgusta cilj izboljšanje olimpijskega izkupička. Dvakrat so se Slovenci OI lotili bolj po Coubertinovem načelu – v Sydneyju so bili osmi, v Atenah predzadnji, enajsti.
»Če pridemo na OI, v Brazilijo ne bomo šli kot turisti na karneval,« rad poreče Vujović, olimpijski prvak z Jugoslavijo leta 1984. Kot šampion bi lahko Slovence prepričal, da zmorejo tudi največje stvari, podobno, kot je to uspelo Andrei Gianiju z odbojkarji v Bolgariji.
To bo tudi zadnja priložnost za nekatere starejše igralce, da občutijo čar olimpijskih iger (Gajić, Škof, Miklavčič), ali da po 12 letih spet podoživijo občutke iz Aten (Zorman, L. Žvižej, Kavtičnik). Luka Žvižej pa si bo leto 2016 zapomnil tudi po tem, da bo v njem postal absolutni rekorder tako po številu odigranih tekem kot številu doseženih golov za Slovenijo.
Da bo rokometna malha v tem letu zares polna, pa bo še pred tem poskrbel konec tekmovalne sezone 2015/16. Sredi junija bosta namreč sila pomembni kvalifikacijski tekmi za nastop na SP leta 2017 v Franciji. Slovenija bo tekmeca dočakala zadnji dan EP na Poljskem in upala na čim bolj ugoden žreb.
