Po uspavanki »ose« že v nizkem štartu za derbija

Velenje – Že drugo leto zapored so rokometaši Gorenja ob štartu sezone daleč proč od žarometov in v globoki senci evroligaškega Celja, a oktober vendarle prinaša več adrenalina. V soboto bodo Velenjčani gostili Maribor, čez teden jih čaka veliki derbi v Zlatorogu.

Ker so »ose« že drugič dobile košarico z Dunaja za nastop v ligi prvakov, jih spet čaka precej suhoparna jesen z eno tekmo na teden v 1. SRL. Evropsko sezono, ki so jo nazadnje sklenile na F4 v Berlinu, bodo začele šele v drugi polovici novembra, ko se bodo skušale spet prebiti v skupinski del pokala EHF. Do takrat se bodo morale sprijazniti z nastopi na domači sceni.

Lani v tem času je imel bivši trener Ivan Vajdl obilo težav z ohranjanjem visoke stopnje motiviranosti. Večkrat se je le za las izognil blamaži, vse skupaj pa je kulminiralo z njegovo zamenjavo konec marca. Njegov naslednik Gregor Cvijič, ki je bil spomladi vajen (pre)hudega ritma, za zdaj lepo krmari v mirnih vodah. Po nesrečnem porazu na superpokalu v Portorožu je na vseh štirih tekmah sezone vpisal zmage, v škripcih se je Gorenje znašlo le v drugem kolu v Škofji Loki, sicer pa tekmece premagovalo z več kot ducatom golov razlike.

»Kako je bilo prej, ne vem, a stvar je preprosta. Vsi smo profesionalci, vemo, zakaj smo tu in zahtevam maksimalen pristop na vsaki tekmi,« vsakršno podcenjevanje že v kali zatre Cvijič, ki se zaveda, da bi bil v novem tekmovalnem sistemu že najmanjši spodrsljaj lahko usoden. Zdaj je na vrsti Maribor, ki predstavlja precejšnjo neznanko. Prihaja v vlogi ranjenega leva, potem ko je šele konec tedna vpisal prvo zmago. Proti Sevnici, pa vseeno, morda je potreboval prav to, da se osvobodi krča in razvije potencial, v katerega je verjel trener Boris Denič, ko je pred sezono napovedal odprto »vojno« favoritom.

»S Celjem se ne ukvarjam, zanima me le Maribor, ki bo zelo nevaren. Položaj na lestvici tega ne kaže, toda ima močno in dobro vodeno ekipo, ki lahko premaga vsakogar. Treba ga je vzeti skrajno resno, če želimo ostati na zmagovalnih tirnicah,« si šoka pred derbijem v Celju nikakor ne želi Cvijič, ki ima za razliko od kolega Branka Tamšeta v pogonu vse najboljše igralce s Stašem Skubetom, Michalom Szybo, Mariom Šoštaričem, Nejcem Cehtetom, Nikom Medvedom, bratoma Burić in Klemnom Ferlinom na čelu. Le estonski novinec Andris Celminš še ni zaigral, ker nima urejenih papirjev, za nameček si je zvil gleženj. Drugih težav s poškodbami ni, le na tenisu jo je skupil nihče drug kot zdravnik Sašo Đurić, ki si je strgal ahilovo tetivo. Dokler se ne bo znebil mavca, ga bo v službi nadomeščal znameniti celjski doktor Rudi Čajavec.

V hodnikih in pisarnah Rdeče dvorane je ta čas celo bolj živahno kot na igrišču. Z jutrišnjim dnem bo funkcijo prvega operativca tudi uradno prevzel Matej Avanzo, ki je sicer že dva tedna sila aktiven in je skupaj s Cvijičem opravil pogovore z igralci. »V novo zgodbo se podajam z veliko elana, spoznal sem, da ima Gorenje na vseh področjih rezerve, želim ustvariti zdravo okolje in klub še bolj povezati z glavnim sponzorjem in lokalno skupnostjo,« pravi dolgoletni košarkarski funkcionar, ki mu bo mirna tekmovalna jesen olajšala prilagoditev. Bivši direktor Tomaž Juršič mu je prijazno predal posle in se vrnil v strokovne vode, v katerih se bolje znajde: postal bo koordinator mladinskega pogona, ki so mu doslej v Velenju posvečali premalo pozornosti. »Ne moreš biti resen kandidat za prvaka, hkrati pa imeti mladince v drugi ligi. Igralce je treba tudi ustvarjati,« si boljše delo z mladimi obeta Cvijič, ki je imel ta mesec največ skrbi zaradi zdravstvenih tegob brata Gorana, sicer generalnega sekretarja RZS, a zdaj je že veliko bolje: »Dobro se drži, spremenil je življenjski slog in vidno napreduje iz dneva v dan.«