Potepuški Maček srečen v Tamšetovem zavetju

Celje – Zrelost, disciplina, pristop in vzor niso besede, ki bi jih pogosto našli v istem stavku z Borutom Mačkovškom. Prav te sta uporabila trener Celja Pivovarne Laško Branko Tamše in predsednik kluba Bojan Cizej ob podaljšanju pogodbe z reprezentantom, ki ga je pri 25 letih srečala pamet, kot radi rečemo, le strelska forma se mu zaradi poškodb še izmika.

Doslej ste bili znani kot potepuški Maček, kar nekaj izletov na tuje je že za vami. Čemu ste se odločili ostati v Celju vsaj do leta 2020?

Ključno vlogo ima družina, srečni smo tukaj. V Celje sem prišel s 15 leti, ga trikrat zapustil in se vselej vrnil, saj se tukaj vedno počutim zaželenega. Rad bi še napredoval in si nekega dne prislužil poziv v enega od petih najboljših klubov na svetu, kar je moja želja od otroštva.

Nameravate pogodbo v Zlatorogu oddelati do konca, vsebuje kakšno odkupno klavzulo?

Nobene klavzule ni, tukaj nameravam ostati še tri leta. Z Brankom mi je užitek sodelovati, njegovo zaupanje mi veliko pomeni. V igri sem sproščen, ne ukvarjam se z mislijo, kaj se bo zgodilo, če bom storil napako. Trener mi zaupa in to si štejem v čast.

Celje je znova močno spremenilo ekipo, a še naprej kaže zobe. Skalp Kielc je že v vitrini. Predsednik Cizej napoveduje boljše čase, v katerih ne bo toliko zategovanja pasu. Vas je tudi obet rasti napeljal k odločitvi, da ostanete?

Vsi ti mladi igralci, ki imajo kakovost, bodo samo še pridobivali izkušnje in moč. Če bomo vsi malce starejši, tudi Žiga Mlakar in Urban Lesjak, ostali, kot je načrt, in bo prišla še kakšna okrepitev, bo Celje v letu ali dveh nevarno vsem najboljšim.

Tudi v tej sezoni imate smele ambicije. Bili ste precej poklapani po porazu v Aalborgu, tekmi s Kielcami in Parizom pa sta vrnili nasmehe na obraze. Kako ocenjujete začetek sezone v ligi prvakov?

V Aalborgu je bila zares ponesrečena tekma in bili smo zelo razočarani. Potem pa smo le dobili potrditev, da se lahko merimo z vsakim. Verjamem, da bomo še komu od favoritov prekrižali načrte.

Jutri vam v goste prihaja Meškov Brest. Trener Tamše pisano pogleda, če mu kdo omeni, da je to ključna tekma za preboj v osmino finala, toda bolj ali manj je jasno, da bi v primeru poraza celjske delnice kotirale zelo nizko, mar ne?

Razumem Branka, da ne želi izvajati pritiska na mlajše igralce, tako je tudi prav. Pri meni je stvar jasna, to tekmo pač moramo dobiti, zlepa ali zgrda, če želimo ostati v igri. Pomoč navijačev bo zelo pomembna. Že proti Kielcam je bilo izjemno vzdušje, ljudje so navijali, skakali, žvižgali in izvajali pritisk na sodnika, ko je bilo treba. Če bo jutri še kakšen več, toliko bolje.

Pariz ste izpustili zaradi komolca, prej ste imeli težave z nartom. Boste proti Meškovu nared?

Ja, res se me drži smola, kar me precej živcira. Jutri bom igral. Verjamem, da ne samo v obrambi in da bom lahko tudi streljal na gol. Smo že sredi oktobra in čas bi že bil, da zaigram tudi v napadu.

To bi bila tudi dobra vest za selektorja Veselina Vujovića. Se veselite bližnjih tekem proti Hrvaški?

Seveda, postali smo prava ekipa, zlasti od svetovnega prvenstva naprej. Nekaj novih obrazov bo zraven, a naj jih ne bo ničesar strah, lepo jih bomo sprejeli.

Se vam je življenje kaj spremenilo, odkar ste v Franciji osvojili bron? Zdaj ste zvezdnik …

Nimam se za zvezdnika, tudi življenje ni bistveno drugačno. Gotovo pa je bil to največji uspeh v moji karieri. Prva kolajna za Slovenijo v ekipnih športih na SP bo za vedno ostala. Občutek, da sem dal zadnji gol, je nekaj neprecenljivega. Tudi sam sem se začel bolj ceniti, ker sem dobil potrdilo, da sodim v vrh. To spoznanje je koristno za vsakega igralca. Toda moram gledati naprej, še veliko bo izzivov. Želim tudi pokazati skeptikom, da nismo imeli zgolj sreče in da nismo muha enodnevnica. Vse življenje treniram, se odpovedujem, ker sanjam o velikih rečeh, o osvojitvi lige prvakov in kolajnah. Tudi zaradi punce, hčerke, mame in vseh, ki so ponosni name.

Kakšni so torej vaši naslednji cilji?

Najprej bi rad s Celjem končno prišel v osmino finala lige prvakov in potem morda še dlje. Še pred tem nas že januarja čaka EP, ki bo le nekaj kilometrov od Slovenije. Ne vem, zakaj ne bi osvojili še ene kolajne pred množico naših navijačev.