Tiskane izdaje
Velenje – Nadvse domiseln je bil Mario Šoštarič, ko je v sredo zmanjšal pomen poraza Gorenja s Celjem in hkrati naslednji izziv na Danskem označil po hamletovsko: za biti ali ne biti. Tekma v Holstebroju v času nedeljskega kosila ponuja enkratno priložnost: če se bodo »ose« izognile porazu, bodo maja brenčale na finalnem turnirju pokala EHF v Berlinu.
Za poravnavo računov v 1. SRL bo še dovolj časa v končnici in če bodo Velenjčani jutri ubranili minimalno zmago s prve tekme v Rdeči dvorani (28:27), bo šesti zaporedni poraz proti Celju v hipu utonil v pozabo. Gorenje pa bi se kot prvo slovensko moštvo uvrstilo na katerega izmed sklepnih turnirjev in bi imelo priložnost ponoviti nastop v finalu pokala EHF iz leta 2009, ko je klonilo proti Gummersbachu. To bi bil za vse rokometaše Gorenja vrhunec klubskih karier.
Bistveno vprašanje pred potjo na sever pa se glasi, kako je s poškodbo Staša Skubeta, ki ima raztrganino na prednji stegenski mišici, kar mu preprečuje, da bi razvil svojo prepoznavno hitro igro. Proti Celju je odnehal po 20 minutah in potreboval bi daljši počitek. Poškodba mu je ne bi mogla zagosti ob bolj neprimernem času. Za Gorenje bo šlo v mesecu in pol za vse ali nič. V najhujšem primeru bi lahko Velenjčani v naslednjih 43 dneh odigrali neverjetnih 13 tekem in le ena ali dve bosta takšni, ki bi jih lahko Skube iz previdnosti izpustil ...
»Za zdaj ni nič drugače kot prej. Pravijo, da se takšna raztrganina celi po centimeter na teden, moja pa je velika 4,5 cm. Upam, da bo pri meni proces okrevanja vseeno malce hitrejši. Opravljam terapije in ne treniram. Na Dansko grem, pred tekmo bom pojedel tableto ali dve in upal na najboljše. Igral bom, dokler bom le zmogel in bom koristen. Gre za najpomembnejšo tekmo v sezoni doslej, želja in motiv sta ogromna, a prek zdravja pač ne gre. Rad bi, da bi bilo do nedelje z menoj vsaj za 20 odstotkov bolje in da si bom po zmagi lahko privoščil premor do začetka končnice,« bije hudo bitko s časom Skube, ki v Luki Dobelšku in Janezu Gamsu nima ustrezne zamenjave pri organizaciji napadov.
Medtem ko so Skubetove težave edina velika skrb za trenerja Gregorja Cvijiča – Benjamin Burić dobro skrbi, da se odsotnost Klemna Ferlina v vratih ne pozna preveč – na drugi strani Holstebro že zdaj diha »na škrge«. Ker sta poškodovana najboljši strelec Michael Damgaard Nielsen in desni zunanji igralec Simon Ellersgaard Birkefeldt, je moral na prvi tekmi stopiti na igrišče kar trener Klavs Bruun Jörgensen. Dancem so ob koncu tekme popustile moči in Gorenje je iz zaostanka petih golov prišlo do zmage. Holstebro je za nameček v sredo igral zelo pomembno tekmo in izgubil za gol tudi v Aarhusu, kar ga utegne stati nastopa v polfinalu danskega prvenstva. Če bi se Gorenje v obrambi postavilo tako odločno kot v prvem polčasu proti Celju, ko je prejelo le deset golov, in bi tekmeca vztrajno lomilo s hitrim prehodom v napad, bi bil uspeh na dlani. A Danci so v Velenju pokazali srčnost in taktično zrelost, zato jih ne gre odpisati.
»Primorani so v menjavanje dveh igralcev in to moramo bolje izkoriščati z doseganjem lahkih zadetkov. Za to pa potrebujemo čvrsto obrambo, kakršno smo pokazali v zadnji četrtini prve tekme, v kateri so se Danci samo še valjali po tleh in skoraj niso mogli več stati na nogah. Vsekakor moramo narekovati močan ritem, saj imamo širši izbor igralcev,« je daljšo klop kot primerjalno prednost izpostavil Cvijič, ki se bo v Skandinavijo s fanti odpravil danes zgodaj popoldne, torej kakih 24 ur pred tekmo, ki bo ob zelo čudnem terminu, ob enih popoldne: »Komaj bomo pojedli zajtrk, že se bomo odpravili proti dvorani. Čas res ni primeren, saj bomo prispeli šele večer prej. Toda tarnanje ne bo pomagalo, vložek je velik in storili bomo vse, da se uvrstimo v Berlin. Staš gre zraven, do tekme sta še dva dneva, terapije bomo izvajali sproti in morda ga za silo usposobimo. Menim pa, da nam lahko ta veliki met uspe tudi brez njega.«
