Puška del katarske zgodbe o uspehu

Življenje legendarnega rokometnega vratarja Rolanda Pušnika beleži mnoge vzpone in padce, v zadnjih štirih letih njegova krivulja vztraja na visoki ravni. Padla mu je sekira v med, ko je prejel povabilo katarske rokometne zveze in se odpravil v Perzijski zaliv. Tam je 53-letni »Puška« našel notranji mir in tudi nov velik izziv.

Januarja 2011 je Pušnik zapustil vrste Krima in ženske reprezentance Slovenije, se pridružil selektorju Borutu Mačku in prevzel delo trenerja vratarjev v reprezentanci Katarja. »Ničesar ne obžalujem. Žal mi je sicer, da se je Krim znašel v težavah, a jaz sem moral iti svojo pot novim izzivom naproti, za spremembo razmišljati o sebi in svojih dveh hčerah, zato sem tukaj,« o ponudbi ni kaj dosti razmišljal Pušnik, čigar mlajša hčerka Daša v Ljubljani študira fizioterapijo, Anja pa se je zdaj poročila v Novem Sadu, kjer ima otroka in tudi živi. Obe sta ga v Dohi že večkrat obiskali. »Pa tudi oba zeta in vnukinja. Kot oče jima moram vedno stati ob strani in pomagati po svojih najboljših močeh,« je dejal Pušnik, ki se mu ideja, da bi se v Katarju kar postaral, ne zdi slaba: »Zadovoljen sem. Učim se in izpopolnjujem. Bolj ali manj tekoče govorim osem jezikov in lahko se z vsemi sporazumevam, zdaj že tudi v arabščini, vsaj kar zadeva osnovne rokometne termine.«

Ni manjkalo veliko, pa bi Pušnik precej prej, kot je načrtoval, znova zložil kovčke in se vrnil v domovino. Po svetovnem prvenstvu pred dvema letoma v Španiji, kjer Katarju ni šlo po načrtih, je rojaka Mačka – ta zdaj vodi Iran – na selektorski klopi zamenjal nihče drug kot veliki Valero Rivera, serijski osvajalec lige prvakov z Barcelono v 90. letih in še vedno aktualni svetovni prvak s Španijo. S seboj je pripeljal kopico pomočnikov iz Katalonije, usoda Rolanda Pušnika je obvisela na nitki …

»Ko se je zgodila sprememba, se je v trenerskih vrstah začela nekakšna čistka. Tudi jaz sem dobil odpustno pismo, to pa je pomenilo, da sem bil tri mesece na preizkušnji. Z Valerom, ki je šef za vse, sem bil vsak dan v pisarni, hkrati me je preizkušal, kakšen sem in kaj znam. Naposled me je vzel v 'staff' in mi namenil delo z mladinci. Ob sebi ima svoje ljudi iz Barcelone in delajo zelo kakovostno. Vesel sem, da lahko sodelujem z njimi. Za zdaj vse 'štima', moram potrkati,« se je znova izkazal Pušnik, ki je z jugoslovansko reprezentanco osvojil zlato kolajno na OI 1984, vendar v Los Angelesu kot najmajši ni vstopil med vratnici. Bil pa je v vratih štiri leta pozneje, ko si je okrog vratu nadel bronasto kolajno. Na OI je bil tudi s Slovenijo, in sicer ob njenem krstnem nastopu leta 2000 v Sydneyju. Kariero je začel v Celju in igral za mnoge klube, najbolj uspešen je bil z Zagrebom, s katerim je bil dvakrat (1991, 1992) skupaj z Iztokom Pucem evropski prvak, še dvakrat pa bil v finalu in obakrat izgubil z Barcelono, ki jo je vodil – Rivera.

Načina življenja v eni najbogatejših muslimanskih dežel, njenih navad in običajev, se je privadil: »Nimam težav. Na začetku sem se malce lovil, kjer je to čisto drugačno okolje. Zdaj imam svoj krog ljudi, s katerimi se družim, v glavnem so to znanci iz Slovenije, Balkana, Španije.« Njegov delovni ritem je raznolik: »V pisarni sem med 9. uro zjutraj in eno popoldne, zvečer grem v dvorano na trening. Zveza mi je omogočila izpopolnjevanje na različnih programih. Organizacija je zares odlična, hierarhija jasna, na vrhu piramide je seveda Rivera.« Ta »Puški« že močno zaupa: »Prosil me je, naj mu dam ime vratarja, za katerega menim, da bi lahko bil prvi vratar A-reprezentance. Jaz sem mu iz prve izstrelil Danijel Šarić in danes je Šarić tu.«

In ne samo to, veteran iz Barcelone je bil junak uvodne zmage Katarja proti Braziliji. Slovenija se bo s Katarjem pomerila jutri. Pušnik, ki si bo ogledal vse tekme obeh reprezentanc, nerad napoveduje razplet, saj bo precej razdvojen. »Ne počutim se pristojnega za ocenjevanje moči reprezentanc Slovenije in Katarja. Moja osebna spoznanja so takšna, da je Katar v zadnjih dveh letih močno napredoval, pokazal je, da se lahko kosa z vsakim. Osvojil je veliko turnirjev in v zadnje pol leta odigral ogromno močnih pripravljalnih tekem. Igralci so zelo dobro telesno pripravljeni. Rekel bi, da so možnosti približno 50:50,« se ni hotel izjasniti Pušnik, ki pa je kajpak bolj pristojen za raven mladincev. »Žal mi je, da se slovenski mladinci niso uvrstili na SP v Braziliji. Naša reprezentanca se je, na zadnjih azijskih igrah, ki smo jih pod vodstvom Rivere osvojili, sta naša vratarja blestela. Rashid, ki smo ga pripeljali iz Nigerije, je bil v Iranu razglašen za najboljšega vratarja, v bistvu pa nam je naslov prinesel fant iz Bosne, ki je v dramatičnem podaljšku proti Južni Koreji ubranil nekaj ključnih žog,« je na svoja varovanca ponosen Pušnik, ki verjame, da bo Katar dolgoročno pomemben igralec na rokometni sceni: »Rivere niso pripeljali samo za to SP, ampak imajo z njim dolgoročne načrte. To je proces, ki traja. Naši mladinci so najboljši v Aziji, kadeti drugi, v vrhu so tudi starejši dečki, pri katerih že igrajo zgolj pravi Katarci in to je dobra baza za delo v prihodnje. Upam, da bom še dolgo del te zgodbe o uspehu.«