Razočarani Denič se je vso noč posipaval s pepelom

Maribor – Boris Denič je prvič, odkar vodi rokometno reprezentanco, nanizal tri poraze, po Španiji in Hrvaški na SP še proti Islandiji v kvalifikacijah za EP 2014. In to celo na domačem igrišču. Tudi ko mu gre po načrtih, si po tekmi privošči le malo spanca in prejšnja noč je bila gotovo še posebej skopa ...

»Kaj skopa, saj niti zatisnil nisem očesa. Bolj kot sem tuhtal, bolj mi je postajalo jasno, da sem pravzaprav glavni krivec za poraz,« je bil brez dlake na jeziku selektor, ki ni skrival razočaranja zaradi zapravljenih točk. Njegovi fantje v drugem polčasu niso znali zaustaviti islandskega napada in so si z nenadejanim porazom zagrenili življenje na poti na EP na Danskem. Islandci so se Slovencem oddolžili za poraz v Srbiji. V prvem polčasu, ko jim je Gorazd Škof bral misli, so zmogli vsega devet golov, v drugem, ko sta slovenska vratarja skupaj z obrambo zaspala, so jih zabili kar 20!

Novinec skoraj junak tekme

V jedru slovenske obrambe sta manjkala poškodovana Matej Gaber in Uroš Bundalo, Miha Žvižej se je »trošil« v napadu, Peter Pucelj je bil nared le za silo in je v kritičnih trenutkih obsedel na klopi. Največje breme v obrambi je padlo na pleča neizkušenih in prelahkih Boruta Mačkovška in novinca Blaža Blagotinška. Slednjemu še v Celju igralne minute odmerjajo po kapalki. Kljub temu je potrdil potencial, ki ga v njem vidi selektor. »Zelo se je izkazal, bil je pokončen, miren in odločen. Če bi mu v drugem polčasu uspelo preprečiti še kakšen zadetek več, bi bil po mojem junak tekme,« je mladeniča, ki je vpisal prvi reprezentančni gol, pohvalil Denič, ki si v prihodnosti obeta neprebojen blok z Gabrom, Blagotinškom, Bundalom in Mačkovškom.

Pozabil na Miklavčiča

Do sebe je bil manj prizanesljiv. »Moral bi uporabiti Davida Miklavčiča, takšen je bil tudi načrt, pa sem pozabil nanj,« je po toči zvonil Denič, ki je že v prvem polčasu v ogenj poslal kar 14 igralcev, a izkušena Davida – Miklavčič in Špiler – nista dočakala priložnosti. Islandski mojstri, kot so Kielova aduta Aron Palmarsson in Gudjon Valur Sigurdsson ter Alexander Petterson, so z enostavnimi akcijami (v bistvu je šlo le za modifikacije iste akcije) vse lažje prihajali do lahkih golov. Sigurdsson je z devetim postavil piko na i. Rokometaši, ki jih vodi Aron Kristjansson, naslednik sila uspešnega Gudmundurja Gudmundssona – srebrnega z OI 2008 in bronastega z EP 2010 – kar niso mogli verjeti, da jim je uspel podvig. Popadali so si v objem in iz njihove slačilnice so se še dolgo po tekmi slišali živalski kriki.

Rokometni praznik v prepolnem Taboru se je tako ob koncu skazil, četrta reprezentanca sveta ni zmogla izkoristiti podpore navijačev in je nepričakovano popustila. Igra Slovenije je bila precej netipična. Običajno ima težave proti postavljeni obrambi, tokrat pa je dobro prebijala različici 5-1 in 6-0. Slabši od pričakovanj pa je bil prehod v napad. Slovenci so uspešno izvedli le nekaj nasprotnih napadov, pa še te je slabo izkoriščal Miha Žvižej, ki ni dobro naravnal merilnih naprav. Ponavadi večino golov dosegajo krilni igralci, zdaj so prispevali le dva gola iz igre. Denič je morda predolgo čakal z menjavo vratarja, pa tudi preveč odlašal z minuto odmora pred zadnjim napadom. Gotovo pa je predolgo v igri puščal Marka Bezjaka, čigar forma je izpuhtela v neznano. Slavljenec Sebastian Skube je bil veliko bolj vroč in je v svojih kratkih minutah zabil pet golov. Glavna težava je bila v obrambi. Kako prav bi prišel Miladin Kozlina (če ne že Vid Poteko), ki se ponuja reprezentanci …

Usodni »padci iz sistema«

»Zamudil sem z minuto odmora, ko smo prejeli zadnji gol, in jo zahteval šele 10 sekund pred koncem. Zadnjega napada nismo odigrali pametno,« je akcijo, ki se je končala s slabo podajo, premleval Denič in se ni v obrambno držo postavil niti pri drugih opazkah: »Bezjak? No, ja. Res ni bil nevaren za gol, ampak je bil v organizacijskem smislu soliden. Ko sta bila s Sebastianom skupaj v igri, smo igrali gol za gol. Ampak ves drugi polčas sem čakal, da ubranimo en sam samcat napad. Za razliko od Islandcev smo nekajkrat padli iz sistema, se napačno gibali, na kar sem posebej alergičen. Igralec mora vedno vedeti, kje je njegovo mesto.«

Kaj storiti, da se niz porazov ne bo povečal na štiri? »Kaj drugega kot zmagati na Islandiji. Še zdaj mi ni jasno, da smo izgubili, tako kot Islandci verjetno še niso dojeli, da so nas premagali. Dobro vedo, da imamo mi boljšo reprezentanco, čeprav ne želim v ničemer omalovaževati njihovega uspeha.«

Ne glede na izid nedeljske tekme v Reykjaviku je bolj ali manj jasno, da bo v zadnjem kolu 16. junija v Stožicah štela le zmaga proti Belorusiji s Sergejem Rutenko. Pred tem bo tekma v Romuniji: »Najbolj pomembno je, da imamo še vse v svojih rokah. Gremo naprej. Včasih smo takšne končnice dobivali, zdaj smo jih dobili po prstih. Brez panike, šele junija bomo šteli mrtve!«