Tiskane izdaje
Velenje – Na nobeni tekmi v domači rokometni sezoni še ni bilo tolikšnega vložka, kot ga prinaša nocojšnja med Gorenjem in Mariborom v Rdeči dvorani (19). Zmagovalec se bo uvrstil v finalno serijo in izzval Celje v boju za glavno lovoriko, hkrati pa ohranil realne možnosti za preboj v ligo prvakov.
Prva polfinalna tekma v Velenju, ki se je končala s presenetljivo zmago Maribora, še ni bila za biti ali ne biti za nikogar, na drugi si je v Taboru kožo rešilo Gorenje, nocoj pa bo nekdo praktično že končal sezono in se le še s Trimom pomeril za končno tretje mesto v 1. SRL. Glede na tradicijo in kakovost igralskega kadra je favorit Gorenje, toda mnoge okoliščine govorijo v prid Mariboru. Rumeno-črni so se ob koncu sezone znašli v ubijalskem tekmovalnem ritmu. V zadnjih 11 dneh so odigrali štiri težke tekme, konec tedna sodelovali na sklepnem turnirju pokala EHF, kjer so jim proti Skjernu že pešale moči. Pred odločilno tekmo, ki jim lahko bodisi odklene vrata finala ali pa jim jih kruto zapahne, so imeli le en dan časa za regeneracijo. Staš Skube, dominantni igralec v napadu, že lep čas ni 100-odstotno nared in to se je v Berlinu poznalo. Tokrat bo imel ob sebi spet Roka Ovnička, ki ga lahko razbremeni pri organizaciji napada ali mu pomaga v tandemu, če bodo gostje Skubetu prilepil obliž v podobi Darka Cingesarja v obrambi 5 + 1. Tudi Mario Šoštarič in Michal Szyba sta bila že v boljši formi kot na F4, trener Gregor Cvijič pa nikdar ne more z gotovostjo vedeti, v kakšni luči se bodo pokazali drugi zunanji igralci – Marko Dujmović, Mitja Nosan, Luka Dobelšek, Miloš Božović, Nejc Cehte.
Stalnost pa je v zadnjem času odlika bratov Senjamina in Benjamina Burića. »Pred nami je res pravi dan D, tekma sezone. Po domačem šoku smo se komaj izvlekli v Mariboru, tokrat moramo biti bolj previdni. Vsi smo nared, vsi bomo igrali in verjamem v našo zmago,« se pomena srečanja še kako dobro zaveda vratar Benjamin Burić, ki ne taji utrujenosti, vendar se nanjo ne izgovarja: »Nimamo se pravice pritoževati, to godljo smo si zakuhali sami. Resnici na ljubo, bolj se bojim izčrpanosti v soboto v Celju, če se bomo uvrstili v finale. Tokrat nam bodo ob strani stali navijači in nam vlili manjkajočo energijo.«
Cvijič, ki v Velenju službuje slaba dva meseca, je v Nemčiji pohvalil fante, ker se nikomur niso pustili nadigrati, opazil pa je tudi njihove omejitve proti telesno močnejšim ekipam, zlasti v igri na postavljeno obrambo. Tudi Mariborčani (pogrešali bodo poškodovanega Tadeja Soka) imajo nekaj silakov v bloku in gotovo bodo skušali izkoristiti vsakršno primerjalno prednost. Največja je gotovo v tem, da so že dolgo osredotočeni samo na Gorenje in tudi povsem spočiti. Za nameček bodo pod manjšim psihološkim pritiskom, kar pa še zdaleč ne pomeni, da bodo kaj manj odločni. Igralci namreč kar požirajo besede trenerja Borisa Deniča, čigar miselni prebliski in motivacijski prijemi so naleteli na plodna tla; fantje ga gledajo kot boga, podobno je bilo v prvi polovici njegovega selektorskega mandata, ko je Slovenija žela najboljše rezultate.
Obe tekmi sta se končali z minimalno razliko in tudi tokrat gre pričakovati izenačen boj, Gorenje pa je v vlogi rahlega favorita, v odstotkih kakih 60:40, desetina gre na rovaš domače dvorane, ki naj bi bila danes precej bolje zapolnjena kot v prvo, v njej pa bo tudi skupina kakih 60 navijačev v vijoličastem. To bo tudi nova zanimiva taktična partija med ljubljanskima strategoma. Denič, ki vztraja pri »silenzio stampa«, je na drugi tekmi izkoriščal menjavanje dveh gostujočih igralcev in ob koncu s hitrim izvajanjem sredine skoraj izsilil podaljšek. Toda Skubetovih 12 golov je prevesilo tehtnico na velenjsko stran. Tokrat bo moral najboljši strelec v pokalu EHF spet dobiti dvoboj z odličnim mariborskim dirigentom Antejem Kalebom, če se želijo »ose« izogniti tolažilni seriji s Trebanjci.
