Tiskane izdaje
Velenje – Vsake tradicije je enkrat konec, a rokometaši Gorenja so si obetali, da bodo črno serijo 12 porazov proti Celju končali drugače kot zgolj z neodločenim izidom. Zmago se imeli pri 23:19 že na dlani, pa je niso znali zagrabiti. V dramatični končnici derbija so jih prvaki ujeli in ni veliko manjkalo, da bi jih tudi prehiteli. Boj za prvaka je še naprej odprt.
Potem ko se je decembra v Mariboru končala serija 59 zmag Celja v domačih tekmovanjih, pivovarji prvič po decembru 2013 niso premagali večnih tekmecev. So pa niz neporaženosti podaljšali na 13. Po 19 kolih rednega dela imata Gorenje in Celje po 35 točk in vse kaže, da boj za lovoriko ne bo odločen vse do konca končnice. Celjanom, ki so doma premagali Velenjčane, pa se nasmiha, da bodo po rednem delu prvi in imeli v zadnjem kolu prednost domače dvorane. A to bo šele v začetku junija in do takrat se lahko zgodi še marsikaj. Gorenje je naredilo korak naprej in ima še veliko rezerv. Ne samo, da je mladi Vid Levc debitiral na derbijih, bil je celo član začetne sedmerice in je z dvema zadetkoma pokazal, da ima Slovenija na levem zunanjem položaju vendarle še eno orožje za prihodnost.
Tekmo je na drugi strani začel tudi Miha Zarabec, ki pa se mu je poznala poškodba s sobotne tekme proti Flensburgu, saj napad ni deloval, kot smo bili vajeni v zadnjem času. Celje je uporabilo preizkušeno obrambno različico 5-1. Glavnega domačega igralca Staša Skubeta mu je uspelo zaustaviti – dosegel ni niti gola (!) –, ampak zato so bili razpoloženi njegovi soigralci. Najprej je bil vroč Nejc Cehte, potem pa Mario Šoštarič, ki je v 28. minuti zadel za 15:11. Levoroki strelec je v drugem polčasu obnovil najvišje vodstvo (20:16), ki je veljalo tudi deset minut pred koncem, ko je za 23:19 zadel Anže Ratajec. Zdelo se je, da Gorenje drvi k zmagi ...
No, to je bila šele napoved drame v polni Rdeči dvorani. Celjani so pokazali, da niso kar tako še vedno živi v izjemno močni skupini lige prvakov. Iz petnih žil so potegnili zadnje atome energije, strnili obrambni blok z Blažem Blagotinškom in Vidom Potekom, igralcem Gorenja pa je popustila zbranost v hipu, ko so pomislili, da jim bo končno uspelo ujeti izmuzljivo zmago. Kar osem minut niso premagali Ivana Gajića in v tem času so gostje po zadetku Blaža Janca izenačili na 23:23. Prej neopazni Michal Szyba je premagal urok in obnovil domače vodstvo, ki pa ga je izničil Žiga Mlakar. Celje je bilo celo bližje zmagi, a se je žoga po strelu Zarabca odbila od prečke.
Po napeti tekmi so imeli v obeh taborih mešane občutke, malce bolj grenak priokus pa je bilo zaznati v domači vrsti. »Gotovo ne morem biti navdušen nad točko, toda remi je vseeno boljši kot poraz. Če želimo osvojiti naslov, pa ne smemo več ponoviti igre iz zadnjih desetih minut, ko smo bili že kar malce evforični. Celjani so bili utrujeni in zreli za poraz, a nam ni uspelo postaviti pike na i. Vseeno pa smo dokazali, da smo resni kandidati za prvaka,« vroče nadaljevanje sezone napoveduje Benjamin Burić, ki v vratih nosi še breme poškodovanega Klemna Ferlina.
Tudi Blaž Blagotinšek ni skakal od veselja. »Nisem niti vesel niti žalosten. Nismo prikazali najboljše predstave, zlasti v napadu smo imeli težave. Vseeno smo se po zaslugi obrambe nekako vrnili v igro in izvlekli točko. Po Flensburgu bi bil še en poraz slaba popotnica za Zagreb. Tam pa bomo morali pokazati veliko več, če želimo ostati neporaženi,« se je k sobotnemu izzivu že ozrl Blagotinšek.
Novi domači trener Marko Šibila za razliko od predhodnikov Ivana Vajdla in Gregorja Cvijiča dvoboja z Brankom Tamšetom ni zapustil kot poraženec. »V bistvu smo Celju bolj dali točko, kot mu jo vzeli. Imeli smo priložnost streti odpor Celja, a nismo izkoristili prednosti igralca več in to je bila prelomnica,« je izjavil Šibila, ki je bolj enakomerno porazdelil naloge in odgovornosti v ekipi: »Našim mladim igralcem se pozna, da jim primanjkuje izkušenj s takšnih tekem. V klubu smo se odločili, da jim damo priložnost in zato moramo nihanja vzeti v zakup. Če potegnem črto, smo s točko lahko zadovoljni. Na igralcih je bilo veliko breme. Morda niti sami, še manj pa okolica, niso več verjeli, da se lahko enakovredno merijo s Celjem. Zato remi jemljem kot napredek. Mrtvi tek se nadaljuje in to je najboljše za našo ligo.«
