Sanjske sezone konec v slogu: Slovenija gre na EP

Koper – Čudovito vzdušje v Kopru, čudovita tekma in čudovit konec sezone za rokometno reprezentanco Slovenije, ki je s suvereno zmago proti Portugalski odpihnila travme iz preteklosti in se zavihtela na evropsko prvenstvo. Na Hrvaškem bo četa Veselina Vujovića po bronu iz Francije januarja prihodnje leto poskušala osvojiti rokometni Mont Blanc.

»Poreč!« je kot iz topa, kakršen se skriva v njegovi desnici, izstrelil Borut Mačkovšek na vprašanje, kje bi si želel, da bi Slovenija odigrala prvi del 13. eura. Seveda, Izolan se najbolje počuti ob morju in tudi v soboto zvečer je bil v Kopru eden od osrednjih junakov slovenske zgodbe o uspehu. Pravzaprav je težko našteti vse, ki so bili zaslužni, da bo Slovenija še enajstič nastopila na EP. Vujović je namreč proti Švici, Nemčiji in Portugalski uporabil več kot 40 igralcev. Njegova filozofija, da nihče nima zajamčenega mesta, se je obrestovala.

Fantje so ob koncu naporne sezone grizli kot levi. Med novinci so se izkazali domala vsi. Gregor Potočnik je v Bonifiki, kjer je bila tekma negotova samo v prvi tretjini, ki so jo gostje dobili z 8:7, sprožil dva neubranljiva projektila. Patrik Leban, ki je dobil več minut od lažje poškodovanega Mihe Zarabca, je deloval, kot da je za njim že sto nastopov in ne šele štirje, Saša Barišić Jaman je pri 35 letih spominjal na zvezdnika bundeslige in ne na člana Nexeja iz Našic. Matic Verdinek je kot edini na levem krilu vse naloge opravil po učbeniku in Igor Žabić je deloval kolosalno na črti. A po tekmi je imel mešane občutke, pet minut pred koncem se mu je zasukalo koleno in zanj bo poletje minilo v znamenju okrevanja.

»Po eni strani sem ponosen, ker sem Sloveniji pomagal na EP, po drugi pa žalosten, ker se mi je pet minut pred koncem sezone, ko je bila naša zmaga že zdavnaj zagotovljena, zgodila takšna smola. Upam, da najhujšega scenarija ne bo in da bom kmalu spet nared,« je dejal član Celja Pivovarne Laško na posoji pri Sportingu iz Lizbone.

Za Lebana iz Cola pri Ajdovščini pravijo, da igra »retro« rokomet, a je bil prava osvežitev za Slovenijo. Pri 27 letih je dočakal potrditev svojega talenta. »Že prvi dan, ko smo se zbrali, sem se prepričal, da sem med izkušenejšimi in da se nimam česa bati,« je pojasnil Leban, ki je imel smolo, ker je Slovenija vselej imela presežek na mestu srednjega zunanjega igralca. Toda po upokojitvi Uroša Zormana, poškodbi Deana Bombača ter odpovedih bratov Skube se mu je ponudila priložnost: »Upam, da sem jo izkoristil. Ali bom igral tudi na Hrvaškem, je težko reči, ampak potrudil se bom po najboljših močeh.

Slovenci so po dveh »grdih« porazih z Nemčijo pokazali, da so vrhunska reprezentanca. Žogica, na kateri bo pisalo Slovenija, se bo zavrtela v petek, ko bo v zagrebški dvorani Vatroslav Lisinki žreb skupin za EP v štirih hrvaških mestih (Zagreb, Varaždin, Poreč, Split). Kdo bo čez pol leta v reprezentanci, ne more reči niti starka s kristalno kroglo, nekaj pa drži kot pribito: Slovenija lahko sestavi dve enako močni reprezentanci. V tem ciklu sta imela glavno vlogo Jure Dolenec in Marko Bezjak in Vujović bo imel zares sladke skrbi, ko bo določal šestnajsterico za EP. Moč njegove ekipe izhaja iz obrambe, ki je v dveh tekmah prejela vsega 38 golov, enega manj kot proti Dancem v četrtfinalu OI.

»Upam, da me novinar Peter po EP ne bo spet vprašal, ali bom podal odstop, če nam ne uspe. Šalim se, seveda sem ponosen na fante in verjamem, da so pred nami velike reči. Nihče ne ve, kako bomo izgledali januarja, prepričan pa sem, da si nas nihče ne želi dobiti v žrebu,« je ocenil selektor. Poleg Slovenije in Hrvaške so se na EP uvrstili branilci naslova iz Nemčije, svetovni prvaki Francozi, olimpijski prvaki Danci ter Avstrijci, Španci, Srbi, Črnogorci, Norvežani, Švedi, Madžari, Belorusi, Čehi, Makedonci in Islandci.