Šesti naslov sanjsko slovo od zlatega rodu

Pariz – Sanjski razplet 25. svetovnega prvenstva v rokometu so zrežirali francoski rokometaši. Z zmago proti Norveški so osvojili rekordni šesti naslov in ubranili lovoriko iz Katarja, hkrati pa ponovili uspeh iz leta 2001, ko so prav v pariški dvorani Bercy napovedali prihod generacije Les Experts.

Norvežani, ki jim je IHF dal posebno povabilo, potem ko so jih v kvalifikacijah premagali prav Slovenci, so bili odločeni pokvariti veselico v dvorani, kjer je 15.700 navijačev ustvarilo čudovito vzdušje, kakršnega v finalih SP še ni bilo. Bodoči član Paris SG Sander Sagosen, odkritje 25. mondiala Eivind Tangen ter Espen Lie Hansen, Kent Robin Tønnesen, Bjarte Myrhol in Kristian Bjørnsen so bili prehitri in preveč natančni za francosko obrambo ter so v presenetljivo plodnem prvem polčasu vodili že za tri gole (10:7).

Toda potem se je v domačih vratih izkazal junak polfinalne tekme s Slovenijo, vratar Montpelliera Vincent Gerard, ki je zamenjal nerazpoloženega veterana Thierryja Omeyerja ter z nekaj obrambami že pred odmorom omogočil zasuk in izbruh navdušenja na tribunah.

Gerard je blestel tudi v nadaljevanju in Les Experts so ušli na 23:18. Skandinavci, ki so se v devetih tekmah zelo iztrošili, še posebej v dramatičnem polfinalu s podaljškom proti Hrvaški, niso imeli več dovolj svežine za resen napad in so se morali sprijazniti z drugim mestom. Ničesar niso obžalovali, saj so kot povabljenci prišli do prve kolajne za norveški moški rokomet, potem ko so pred letom na EP na Poljskem ostali pred vrati raja in bili četrti.

Gostitelji so dobili, kar so načrtovali, navdušili so nacijo in pokazali, da so še vedno kos izzivu. Slovo od zlate generacije, v kateri so ostali Omeyer in Daniel Narcisse, edina »preživela« iz leta 2001, ter Michael Guigou in Luc Abalo, ne bi moglo biti bolj spektakularno. Kapetan Nikola Karabatić prav gotovo še ne bo rekel zbogom, želi si znova osvojiti olimpijski naslov in naslednja priložnost bo leta 2020 v Tokiu. Novi rod francoskih rokometašev je pokazal, da je sposoben nadaljevati sijajno tradicijo. Igralci, kot so Nedim Remili, Kentin Mahe, Ludovic Fabregas, William Accambray, Valentin Porte in Dika Mem, so jamstvo za to. Vrnili se bodo tokrat poškodovani Luka Karabatić, Xavier Barachet in Mathieu Grebille …

Zanesejo se lahko tudi na dobro vodenje, novi selektor Didier Dinart je skupaj s pomočnikom Guillaumom Gillom ubranil naslov, ki ga je osvojil legendarni Claude Onesta, serijski zmagovalec, ki je dvakrat (2009, 2012) združil vse tri velike lovorike. Med prvimi je šampionom čestital nekdanji virtuoz Jackson Richardson, zdaj televizijski komentator.

V idealni sedmerki ni bilo Slovenca, za MVP turnirja pa je bil kajpak izbran francoski kapetan Karabatić. Pokala ni prvi dvignil on, pač pa 39-letni Omeyer, ki se sicer še ni dokončno odločil reči zbogom reprezentanci.

»Prejšnji rodovi so nam dali sanje, mi smo želeli ohraniti legendo. To je čudovito. Vse to veselje, vsa ta ljubezen do športa. Brez besed sem, ponosen sem na ekipo, na vse nas, ki smo uresničili ta sen. Vse skupaj je zame tako čustveno,« je v prvem odzivu od ponosa žarel Karabatić in se spet spomnil na pokojnega očeta Branka. Igralec tekme, 35-letni Michael Guigou, je bil podobno vzhičen: »Nismo vedeli, kaj pričakovati. Favoriti so izpadli, Norveška pa je kazala izjemne predstave. Toda uspelo nam je zmagati. Naši predhodniki so nam pokazali pot. Leta 2001 sem bil tukaj gledalec na tribuni, zdaj se poslavljam na igrišču. Čudovito!«