Tiskane izdaje
Doha – Kakšno razliko prinese ena zmaga! Kot dan in noč je bilo vzdušje v slovenski reprezentanci pred tekmo z Makedonijo in po njej. Napetost, ki bi jo lahko z nožem rezal, je v hipu izginila, zamenjali so jo široki nasmeški. Deničeve fante je zajel optimizem. Osvobodili so se težkega bremena in zdaj želijo poleteti v polfinale.
V primeru poraza proti Makedoniji bi bili Slovenci že doma. Zdaj jih v Dohi čakajo še tri tekme. Če bodo jutri premagali Francoze, bodo igrali v polfinalu in potem bodisi v finalu bodisi v tekmi za 3. mesto. Če bodo tekmeci boljši, bosta na vrsti dve tekmi za razigravanje za mesta od 5 do 8. Tudi slednji ne bi bili nepomembni, saj le prvih sedem mest jamči nastop v olimpijskih kvalifikacijah. Osmi bo ostal v čakalnici in se nadejal, da bo prihodnje leto na EP na Poljskem prvo mesto osvojila ena od reprezentanc, ki bodo v Katarju pred njim.
Takšne računice je bolje privarčevati za kasneje. Slovenci so še kako živi in zdaj tudi polni samozavesti. Razbremenjeni slabih misli so lahko nevarni za vsakogar. Medtem ko so Nikola Karabatić & Co. sinoči lomili odpor Argentincev, so si Slovenci privoščili dan popolnega oddiha. Da so čim bolj zbistrili misli, so popoldne preživeli v puščavi, se vozili s terenskimi vozili po sipinah, si ogledali šov s sokoli in tako dali možgane na pašo. Selektor Boris Denič in pomočnik Bojan Čotar nista mogla iz svoje kože, ostala sta za zidovi hotela Grand Hyatt, gledala tekme in snovala taktiko za četrtfinale. Nihče srečnejši od njiju …
Preden so se odpravili v kraljestvo niča, so si rokometaši vzeli nekaj časa za radovedno sedmo silo. Ni naključje, da se je v preddverju najprej pojavil kapetan Uroš Zorman. Čutil je potrebo, da malce ublaži posledice obračunavanja z večnimi nergači iz domovine, ter se vsem navijačem zahvalil za podporo. Še najmanj prešerne volje je bil Dean Bombač, saj je prvenstva zanj konec. Slovenija je namreč že opravila obe zamenjavi. V sredo tudi ne bo mogel igrati David Špiler (prepona), zato bo Denič imel na razpolago 15 igralcev, na levem krilu bosta Luko Žvižeja razbremenila Sebastian Skube ali Marko Bezjak.
Na nedeljski tekmi živcev je Gorazd Škof v ključnih trenutkih ubranil nekaj žog in (v sodelovanju z okvirjem gola) obvaroval zmago. Denič pravi, da je ubranil, česar ni bilo pričakovati, ne pa tistega, kar bi moral … »Če je to njegova ocena, jo spoštujem. Glavno je, da smo zmagali. Na trenutke je bilo res nerodno, ko so padali goli s krila. Poslušal sem nasvete in na koncu ubranil pomembno žogo. V pripravi sem se bolj osredotočal na strele od daleč, saj so Makedonci na ta način dosegali največ zadetkov. Presenečen pa sem bil, da so zapravili toliko 7-metrovk, prvič sem videl, da je Kiril Lazarov zastreljal dve. Vse to je bila na koncu voda na naš mlin, pri Makedoncih se je stopnjevala živčnost, mi pa smo se držali dogovora, bili zelo mirni, tihi. Vse sporne sodniške odločitve v našo škodo, in teh ni bilo malo, smo prenesli stoično. Zmaga je bila zaslužena,« je bil na pristop fantov ponosen Škof in se je strinjal, da je tekma malce spominjala na tisto drugo kvalifikacijsko z Madžarsko, ko je Denič dolgo čakal izkušenega Škofa in ga ob koncu tudi dočakal: »Tekmi sta si bili podobni, ker sta bili obe na vse ali nič. Denič mi zaupa. Mi lahko filozofiramo o tem, kdaj naj čaka in kdaj ne. Včasih je smotrno med tekmo narediti zamenjavo. A v zadnjih desetih minutah je težko pričakovati, da bo drugi vratar rešil zgodbo. Lahko se zgodi, a je menjava tvegana. Na koncu se je odločitev izkazala za pravilno.«
Tudi 37-letnem Škofu je dodaten dan premora dobro del. »Pri mojih letih še to ni dovolj. Če bi bilo po moje, bi imeli četrtfinale v četrtek. A saj imamo še Primoža (Prošta), zato ni strahu, ni skrbi. Dobro bomo preučili tekmo Francozov in na treningu reševali uganke njihovega napada ter se odločili, kje jim bomo pustili več prostora za strele in kje manj,« je tudi pri čuvajih mreže analiza tekmeca še kako pomembna. Škof sicer ne ustvarja igre, a dobro ve, kako se morajo v polju postaviti njegovi kolegi: »Naj se vidi, kaj bolj šteje – mišice ali hitrost. Naša aduta sta hitro izvajanje sredine in nasprotni napadi. Svoj slog moramo gojiti naprej, ob tem pa storiti čim manj tehničnih napak, ki jih Francozi hitro kaznujejo. Naj pa opozorim še na pomembno novost: še bolje se moramo prilagoditi novim sodniškim kriterijem, ker je tudi to lahko odločilno.«
