Tiskane izdaje
Vroclav – Brez resnega odpora proti Nemčiji se Slovenija od Poljske 2016 poslavlja brez zmage. Prikazala je malo dobrega rokometa in nova priložnost za odmeven dosežek je splavala po Odri. Veselin Vujović ni prinesel pričakovanega učinka in v razočaranju že napovedal, da bo do naslednje akcije, aprilskih kvalifikacij za OI, opravil remont brezkrvne reprezentance, kot jo je poimenoval.
»Feel the Emotions«, je slogan poljskega eura, toda Slovence so po tekmi, v kateri se jim je nasmihala priložnost, da z zmago v drugi del prenesejo kar tri točke, prevevali slabi občutki in si niso dajali »petk« v skladu z uradno maskoto »High Five«. Mlada in poletna zasedba Dagurja Sigurdssona je bila za Slovence, ohrabrene po remiju proti Španiji, višja kot vroclavski Sky Tower, ki se sredi metropole Spodnje Šlezije dviga visoko v nebo.
Vujovićevi fantje so v svojem jubilejnem 10. nastopu na EP prvič izpadli že po prvem delu in pristali na 14. mestu, kar je najslabša uvrstitev Slovenije sploh. Pred tem je bila najnižje leta 2002 na Švedskem, ko je bila 12. To tudi pomeni, da v žrebu za SP 2017 v Franciji, ki bo pred finalno tekmo 31. t. m. v Krakovu, ne bo imela statusa nosilca.
Nemčija tudi v desetem poskusu ostaja nepremostljiva ovira za Slovenijo na velikih tekmovanjih, četudi je bila najbolj ranljiva. V močno pomlajeni in za nameček s poškodbami zdesetkani reprezentanci so igralci v povprečju zbrali 40 nastopov, Slovenci več kot dvakrat toliko in večina jih ima bogate izkušnje s tekmami na nož. Toda v Stoletni dvorani so se Nemci počutili kot doma, Slovenci pa bili izgubljeni.
Novica, da je večer prej z vročino obležal Dean Bombač, je bila prvi namig, da se dan ne bo končal po željah. Slovenci so sprva še izgledali kot reprezentanca, ki lahko na kolena spravi uglednega tekmeca. Tudi strah pred zakulisnimi igricami v prid Nemcev je bil kmalu odveč. Portugalska sodnika sta že do osme minute dvakrat izključila stebra obrambe Christiana Dissingerja in Slovenci so po strelu Sebastiana Skubeta ušli na 5:2. Nemci se niso znašli pred agresivno slovensko obrambo 5-1 in so nizali napake. Ko so slovenski navijači najmanj pričakovali, pa se je vse zasukalo v napačno smer. Nemci so zabili štiri zaporedne gole in se niso več ozrli nazaj.
Slovencem je v napadu, ki ga je vodil kapetan Uroš Zorman, zmanjkalo idej pred visoko obrambo, a izid je bil med odmorom še aktiven. Vujović, ki je stavil na taktično zrelost svojih igralcev in njihovo sposobnost prilagajanja razmeram, je želel dvigniti klimo v slačilnici, toda vlak je že odpeljal. Slovenci v nadaljevanju niso niti enkrat spravili v škripce vse bolj samozavestnih Nemcev, ki so do zmage prišli veliko lažje, kot so pričakovali.
Luka Žvižej si ni mislil, da bo prvenstvo, na katerem je postal rekorder po številu zadetkov, končal na tako klavrn način. »Zelo sem razočaran, enostavno nismo odigrali tako, kot znamo, ne v obrambi, ne v napadu. Na začetku je še nekako šlo, potem pa se je zgodil padec in do konca se nismo mogli pobrati,« razloga za popolno nemoč ni našel Žvižej, ki po učinku 6:6 proti Špancem tokrat sploh ni sprožil strela. Ob vprašanju o prihodnosti se ni hotel prenagliti: »Ne vem, najprej se moramo malo ohladiti, pa potem razmisliti, kaj in kako za naprej.«
Gašper Marguč je v 13. minuti pri 5:3 zgrešil zicer iz nasprotnega napada in tedaj se je slovenska barka začela počasi potapljati. »Ob polčasu smo še bili blizu, toda v drugem je šlo vse narobe, pešati je začela obramba, izgubljali smo dvoboje mož na moža, v napadu smo bili nezbrani,« je dejal član Veszprema, njegov tovariš na desnem krilu Dragan Gajić, ki je bil tik pred EP prečrtan s seznama, pa spet vpoklican po poškodbi Jureta Dolenca, razloga za poraz ni želel pripisati pomanjkanju želje: »Nihče nam ne more očitati, da se nismo borili. Skupaj smo držali od prve do zadnje minute, toda to ni dovolj. Res škoda za poraz, saj tako lepe priložnosti, da bi v drugi del prenesli tri točke, nismo imeli vse od Avstrije 2010. Žal mi je, da tudi tej generaciji ni uspelo storiti preskoka na EP. Ga bo pa nova, vsaj tako upam.«
Vujović v svojem slogu ni leporečil. »Še dobro smo jo odnesli. To je bila sramotna predstava, nihče si ne zasluži pozitivne ocene, z mano na čelu, se razume. Nemci se niti preznojili niso. Svoje igralce sem spoznal v novi luči. Toliko strahu in krča zares nisem pričakoval. Ob polčasu sem opazoval fante v slačilnici. Vsi so imeli spuščene glave. Želel sem jih ohrabriti, pa so zrli nekam skozi mene. Ni bilo iskre, niti krvi,« ni našel pravih odgovorov na svoja vprašanja Črnogorec, ki je ob imenovanju pred pol leta napovedoval boj za kolajne, potem pa iz tedna v teden spreminjal retoriko in zmanjševal pričakovanja. Naslednji izziv bo zanj ključen: Slovenijo pač mora popeljati v Rio, zaradi njega je bil pripeljan. Toda moral bo marsikaj postoriti, saj se je njegova prva akcija končala sila klavrno: »Najprej bom počakal, da vse skupaj mine in da s treznimi glavami pretuhtamo, kaj nam je storiti. Ni veliko časa, april je blizu, ampak tako ne bo šlo naprej. Slovenija mora začeti igrati drugačen rokomet. Ali z mano ali brez mene, bodo odločili drugi. Če bom ostal, bo naslednji seznam reprezentantov gotovo drugačen.«
Morda bo s prvimi rešitvami postregel že danes ob 9.15, ko se bodo Slovenci z novinarsko konferenco v hotelu Mercure poslovili od Poljske.
