Slovenija predobra tudi brez mnogih adutov

Deničevi fantje so v Celju zlahka opravili z Egiptom in Alžirijo. Naslednja postaja turnir na Danskem

Objavljeno
29. december 2014 00.49
Slovenija- Alžirija Celje 28. 12. 2014
Peter Zalokar, šport
Peter Zalokar, šport
Celje – Z dvema visokima zmagama proti afriškima udeležencema bližnjega svetovnega prvenstva v Katarju je rokometna reprezentanca Slovenije pustila najboljši vtis med vsemi na t. i. novoletnem turnirju v Celju. Egipt je v soboto premagala za 14 golov, sinoči Alžirijo s skoraj identičnim izidom za 13.

Slovenci so najprej zlahka opravili z Egiptom, ki so ga pred dvema letoma na SP v Španiji izločili v osmini finala. V vratih je bil zelo dober Matevž Skok, v polju pa najbolj učinkovit Klemen Cehte, ki je brez zgrešenega strela dosegel sedem golov. Zelo spodbudna je bila vrnitev petkratnega strelca Jureta Dolenca, ki mu očitno poškodba mišice v dimljah dela vse manj preglavic. »Moram potrkati na les. Počasi se vračam, a še vedno se raje izogibam kontaktu in tudi strel še ni pravi. Gre na bolje, najbolj pomembno pa je, da bom nared 15. januarja, ko se bo začelo zares,« se z majhnimi koraki v vrhunsko forma vrača Dolenec, ki je proti Alžiriji pred srhljivo praznimi tribunami v hramu slovenskega rokometa dosegel tri gole, skupaj na dveh tekmah pa osem.

Alžirija ni ponudila boljšega odpora kot Egipt. Ampak če ne bi bilo v vratih Klemna Ferlina, bi bili Slovenci vsaj v prvem polčasu lahko v težavah. Igra proti globoki obrambi jim ni ravno stekla. Res pa so bili tudi afriški prvaki nespretni v napadu in so le ogreli dlani Ferlina, ki je v prvem delu zbral osem od 14 obramb, Slovenija pa je v 30 minutah prejela vsega šest golov, zato je bila obramba boljši del ekipe. Selektor Boris Denič v njej ni spreminjal ničesar in na hladnem spet pustil zadnje prišleke – Vida Kavtičnika, Dragana Gajića, Gorazda Škofa ter Luko in Miho Žvižeja –, ki so se pripravam pridružili šele v petek.

V drugem polčasu je bila slika v napadu boljša, kaj kmalu je po zadetku Maria Šoštariča razlika narasla na enajst golov, Simon Razgor je zadel za plus 12 (26:14), Dean Bombač pa s »cepelinom« po podaji Gašperja Marguča za 31:18 in razlika 13 golov je obveljala tudi ob koncu. Slovenci so tudi pred prejšnjim SP zadnjo domačo tekmo odigrali proti Alžiriji in jo v Slovenj Gradcu decembra 2012 dobili z 29:19. Če se dan pozna po jutru, bodo morda na Bližnjem vzhodu dosegli nov velik uspeh, kot je bilo v Španiji četrto mesto. To bi tudi pomenilo, da bi si zagotovili nastop v kvalifikacijah za OI 2016 v Riu.

A tudi do SP je še daleč in iz teh tekem je bilo težko povleči pametne sklepe. Bili pa sta koristni. »Seveda. In to vsaj iz štirih razlogov. Občutili smo globoko obrambo, kakršno nam bo verjetno postavil Katar ter morda tudi Brazilija in Čile. Drugič, bila je dobra za igralce, ki smo bili dalj časa zunaj igralnega ritma. Nadalje je bila zelo koristna za mlajše igralce, ki si skozi takšne tekme pridobivajo mednarodne izkušnje. In nenazadnje je bila blagodejna, saj je prekinila monotonost na pripravah. Vsaj osebno imam veliko raje tekme kot treninge,« je dejal Dolenec, član slovenske kolonije iz Montpelliera, ki tudi dvema zmagama ni hotel gledati v zobe: »Poglejte, Alžirija in Egipt morda nista ravno v svetovnem vrhu, sta pa vedno tu nekje blizu. Mislim, da sta bili zmagi dobra spodbuda za naprej, ko nas čakajo vse težji izzivi. Ampak naša reprezentanca postaja vse bolj uigrana in kompletna, zato verjamem, da bo zelo konkurenčna tudi vsem najboljšim v Katarju.«