Spektakel pod žarometi napovedal burno sezono

Celjani v zadnjih petih minutah »vstali od mrtvih« in premagali Gorenje za svoj 4. superpokal.

Objavljeno
31. avgust 2015 00.04
Rokometna tekma superpokal med Celje Pivovarna Laško in Gorenje Velenje v Portorožu 29.avgusta [šport,rokomet,Portorož,ekipe,Celje Pivovarna Laško,Gorenje Velenje,superpokal]
Peter Zalokar, šport
Peter Zalokar, šport
Portorož – Lep dramaturški lok z zasukom v končnici je imela tekma za 8. slovenski superpokal, v katerem se je Celje izvilo iz primeža in nadaljevalo niz zmag proti zagrizenim tekmecem iz Velenja. Če se dan pozna po jutru, se ljubiteljem rokometa v 25. sezoni obeta hud boj za prvaka, v katerem bi štrene mešal tudi Maribor.

Pred polnimi tribunami teniškega centra v Portorožu ni šlo za običajno revijalno tekmo na prostem. Celjani nikakor niso želeli predati lovorike in Gorenje si jo je srčno želelo osvojiti po dveletnem sušnem obdobju. S porazom se je še najtežje sprijaznil vodja »os« Staš Skube, ki je imel v rokah ključ do zmage, a mu je dve minuti pred koncem Urban Lesjak pri izidu 27:27 spretno ubranil 7-metrovko, nakar sta Žiga Mlakar in Šime Ivić zapečatila nov uspeh pivovarjev, ki so osvojili četrti superpokal, medtem ko Gorenje ostaja pri treh.

Celje je dobilo že 51. tekmo zapored v domačih tekmovanjih, Velenjčanom pa gredo pohvale, ker se niso uklonili po slabem začetku in so nadoknadili pet golov zaostanka ter v 55. minuti celo prišli do vodstva z dvema zadetkoma (26:24). Vodili so še po golu Anžeta Ratajca s 27:26, toda prav novinec je bil med osmoljenci, saj mu je Ivić v ključnem napadu ukradel žogo.

Branko Tamše uteleša zakon bivšega. Odkar je moral po dveh osvojenih prvenstvih zapustiti Rdečo dvorano, sploh še ni izkusil grenkobe poraza proti matičnemu klubu. Niz zmag je povečal na jubilejnih 10 in nič čudnega, da je bil včeraj, ko so se mu misli zbistrile med ribarjenjem, zelo vedrega razpoloženja. »Sprva sem imel mešane občutke, nato pa sem si v miru ogledal posnetek in videl veliko več dobrih stvari kot slabih. Najprej moram pohvaliti ekipo za odziv v zadnjih petih minutah. Ni enostavno, ko si 55 minut v vodstvu, pa zaostaneš za dva gola. Vsi so mislili, da je z nami konec, pa smo se tudi s pomočjo kančka sreče vrnili. Vesel sem, da nas ni zagrabil preplah, takšne zmage še utrjujejo ekipo,« je zmagovalni značaj moštva izpostavil Tamše in pohvalil tudi nekaj posameznikov. »Povilas Babarskas je odigral najboljšo tekmo, odkar je v Celju. Za njim so najhujše priprave v karieri in ni si še povsem opomogel, pokazal pa je, da je iz pravega testa. Dviguje se tudi Gregor Potočnik in čakam, da predstave s treningov prenese na tekme. Seveda si veliko obetamo od Arthurja Patrianove, ki okreva hitreje od pričakovanj in že dela z žogo,« so Tamšetove skrbi na levem zunanjem položaju v hipu zbledele. »Omenil bi še Blaža Blagotinška, ki se je odlično vrnil po poškodbi, zdaj bomo na črti postopoma vključevali Živana Pešića. Luka Dobelšek je koristen, kamor koli ga postaviš, pa tudi David Razgor je močno poživil igro, ko je vstopil na igrišče,« se sladke skrbi pri rotiranju igralcev obetajo Tamšetu, ki je bil zadovoljen tudi z obrambo 5-1, četudi so ji Celjani posvečali malo pozornosti. Sladka zmaga je imela tudi grenak priokus, poškodoval se je Blaž Janc, današnja magnetna resonanca pa bo potrdila ali ovrgla Tamšetove zle slutnje, da si je mladi biser strgal križne vezi. Velenjski strateg Gregor Cvijič je tudi v petem poskusu obstal pred zapahi celjske trdnjave, tolaži pa ga, da bo kmalu imel novo priložnost: prvi prvenstveni derbi bo že v šestem kolu 1. SRL.

Spektakel v ŠRC Marina je tokrat upravičil naziv. »Superpokal je dobra promocija rokometa v Sloveniji. Veliko se je dogajalo, nikomur ni bilo dolgčas, tribune so bile polne in lahko rečem, le tako naprej,« je neuradni dan slovenskega rokometa, na katerem se je predstavilo vseh 14 prvoligašev, kot korak naprej označil Tamše, čigar ekipa bo jubilejno 25. sezono v DP odprla v petek na Kodeljevem pri Slovanu.