Številka 99 bi imela daljše počitnice

Varaždin – Prišel, videl, zmagal. Urh Kastelic je debitiral na EP in bil zaradi ducata izjemnih obramb v času, ko so si Slovenci ustvarjali odločilno prednost proti Španiji, imenovan za igralca tekme. Težko bi izbrali bolj primernega sogovornika, kot je član Zagreba iz Drnovega v občini Krško, ki bo čez tri dni dopolnil 22 let.

Veni, vidi, vici, bi rekli stari Rimljani. Vaš komentar?

Res je bilo tako. Na tekmah, ko sem sedel na tribuni, nisem čutil takšne energije navijačev. Ko sem stal na igrišču, pa sem spoznal, kako močan veter v naša jadra lahko prinesejo. Vesel sem, to je bila ena najlepših tekem v mojem življenju. Zmagali smo povsem zasluženo, fantje so igrali zares trdno obrambo in zato moje delo med vratnicama ni bilo težko.

Še vedno se vam malce trese glas. Je stopnja adrenalina v telesu še vedno visoka?

Kar ves se tresem, adrenalin je še prisoten. Nisem si mogel niti predstavljati teh občutkov. Še pred dvema dnevoma sem bil na tribuni, zdaj sem dobil priložnost. Nisem vedel, da bom začel tekmo. Ko sem jo, sem si rekel, da moram izkoristiti priložnost. Hvala bogu, izkazalo se je za dobro.

Je bilo težko v vseh teh dneh čakati na stranskem tiru?

Ni bilo težko, ker sta »Lesi« (Urban Lesjak) in »Coli« (Matevž Skok) zelo dobro opravljala delo. Bil sem njun prvi navijač, ker smo zares dobra ekipa in dihamo drug za drugega. Zdrav odnos je razlog, zakaj nam na tem EP tako dobro gre.

Kdaj ste začutili, da Slovenija lahko zmaga?

To je bilo kmalu po začetku, ko sta sodnika počela neumnosti. Videlo se je, da sta bolj naklonjena Špancem. Bal sem se, da bo fante to potrlo, vendar so pokazali pravo slovensko trmo.

Kako vas je selektor Veselin Vujović nagovoril pred tekmo, kako vas je dvignil, potem ko ste v štirih dneh premora delovali precej zaspano?

Dejansko je tudi mene to skrbelo. Ampak tako Vujović kot tudi Vid (Kavtičnik) kot kapetan sta vodila sestanek, na katerem smo se strinjali, da bi bilo res neumno, če bi zapravili možnosti za polfinale, dokler obstajajo, četudi zgolj teoretične. Rekli smo si, gremo na dve zmagi, pa naj bo, kar bo. Eno smo dosegli, v sredo gremo po novo in bomo videli, kam nas bo pripeljala matematika.

Slovenija le ima en velik skalp tukaj na Hrvaškem.

Točno to je dejal tudi selektor Vujović, da je to tekma, ki bo pokazala, ali smo v rokometnem vrhu ali ne. Če bi šli domov z zmago nad Črno goro in morda še Češko, bi ostal grenak priokus. Bili bi zgolj simpatična ekipa. Zdaj pa smo pokazali, da si zaslužimo tudi kaj več. Zakulisne igre, ki so se dogajale v Zagrebu, so nas stale treh točk in morda tudi polfinala.

Ste član Zagreba, verjetno vas mika, da bi prišli še enkrat nazaj v reprezentančnem dresu in takrat zares zaigrali.

Gotovo je to velika želja, če se ne bo izšlo za polfinale, pa vsaj za peto mesto, ker je to tekma, s katero si morda kupimo daljše poletne počitnice z neposredno uvrstitvijo na SP. Če premagamo Čehe, bomo blizu. Ne smemo pa jih podcenjevati, so hit prvenstva, premagali so Dance, namučili Nemce. Vseeno menim, da smo boljši od njih.

Zakaj nosite številko 99? Dokaj neobičajna je za vratarja.

Ko sem bil majhen in sem branil za Krško, sem igral za več selekcij in sem moral stalno menjavati enico za dvanajstico in obratno, potem pa sem si rekel, da si bom izbral takšno številko, ki je nihče nima.

Morda zato, da vas na tekmah predstavijo zadnjega?

O tem takrat nisem razmišljal. Navadil sem se, zadovoljen sem z njo, očitno mi prinaša srečo.