Štirideset razlogov za skrb pred ligo prvakov

Celje – Če so se rokometaši Celja z Vardarjem šli skrivalnice, jim je uspelo v popolnosti. A glede na prikazano na derbiju lige SEHA je bolj upravičena skrb, da so se v tej igri izgubili kar sami. Teden pred štartom lige prvakov o formi ni ne duha ne sluha, to je bila ena najslabših predstav pivovarjev, odkar jih vodi Branko Tamše.

Skoraj dva tisoč gledalcev se je zbralo na derbiju vodilnih ekip v regionalnem tekmovanju, skoraj polovica jih ni dočakala konca neizenačene tekme. Zavedle so jih tri zaporedne zmage, ki so jih 20-kratni slovenski prvaki vknjižili po uvodnem porazu proti Veszpremu. Toda večina jih ni videla mučenja v Ljubuškem, kjer so se v sredo razglašeni Celjani komaj rešili proti avtsajderjem. Da je bila to njihova realna slika, je pokazala tekma z Vardarjem, s katerim se bodo srečali tudi v ligi prvakov in ki je pred tem premagal Veszprem in Zagreb. Tudi v Celju je pokazal moč, potem ko je po začetnem otipavanju (7:7) prestavil višje in zasenčil gostitelje, ki so obstali kot vkopani in nemočno opazovali, kako so tekmeci počeli, kar jim je bila volja. V osmih minutah so z delnim izidom 6:0 ušli na 15:8 in se niso več ozrli nazaj, ob tem pa razgalili vse hibe gostiteljev, ki se niso opomogli od »nokdavna.«

Forma Celjanov teden dni pred sila pomembno tekmo z Zagrebom še niti ni pognala korenin, kaj šele, da bi lahko začela žeti sadove. Igra nima repa niti glave, samo Žiga Mlakar, od katerega bi to najmanj pričakovali, saj se je šele dobro vrnil po poškodbi, je bil z zunanjega položaja nevaren za Arpada Šterbika, ki je v makedonskih vratih žoge krotil kot milne mehurčke. Miha Zarabec se je zaletaval z glavo skozi zid in tudi David Razgor ni bil dosti boljši. Borut Mačkovšek, ob Zarabcu najbolje plačani igralec, je še vedno izgubljen v vesolju, mladega Jako Malusa je zaslepil soj žarometov in tudi Blaž Janc že dolgo ni bil tako neprepričljiv. Pohvale za stoodstotni strelski učinek (8:8) gredo Luki Žvižeju, vendar kapetan ni mogel dvigniti soigralcev, ki so še bolj kot v napadu zatajili v obrambi. Vid Poteko se še ni sestavil po OI in Kristian Bećiri je daleč od evroligaške ravni. Tamše sicer vedno poudarja pomen obrambe, a njegovo Celje je prejelo 40 golov, največ v 12 letih, odkar domuje v Zlatorogu. Tudi v najslabših časih kluba nihče v hramu slovenskega rokometa ni dosegel te meje!

Tekma je bila slaba popotnica v ligo prvakov in še slabša reklama za derbi z Zagrebom. Čudno, da je ekipa, ki je doživela le malo sprememb in jo Tamše pozna do obisti, tako razglašena. Kot že proti Veszpremu se je zgodaj vdala v usodo, kar nakazuje pomanjkanje samozavesti in poraja dvom o moči moštvenega duha. Še dobro, da se je nova zaušnica zgodila v ligi SEHA, s takšno igro bi Celjani verjetno izgubljali točke tudi v 1. SRL. Ker v tem tekmovanju nimajo jasno začrtanih ciljev, pa škoda še ni storjena.

Vardar je kar 18 zadetkov dosegel iz nasprotnih napadov in Celje se ni znašlo proti obrambi 5-1, ki jim jo je zakuhal trener Raul Gonzalez. » Dobro smo se pripravili na tekmo in jo odigrali, kot da je finalna,« je dejal Španec, ki je doma pustil vodjo napada Igorja Karačića. Šterbik, avtor 16 obramb, pa je v lahki zmagi videl tudi potencialno past, čez tri tedne se bosta ekipi namreč spet srečali v Celju: »Zdaj sem še bolj v skrbeh pred našo tekmo v ligi prvakov, saj Celje ne more dveh tekem odigrati tako slabo.«

Tamše o tem ne more biti povsem prepričan in lahko le upa, da je bila porazna predstava bolj posledica okoliščin – ekipa je pred tem večino časa preživela na avtobusih – kot dejanskega stanja. »Bilo je kar nekaj stvari, ki me dobesedno bolijo, najbolj pa sem razočaran nad igro v obrambi. Pred nami je veliko dela, v tem tednu moramo še marsikaj postoriti, hkrati pa se dovolj odpočiti,« bo moral ravnovesje najti Tamše, ki si nikakor ne želi ponovitve lanske izkušnje z Zagrebom, ko je domači poraz za gol na moštvu pustil zelo hude posledice.