Superliga je neizogibna, a ne bo prinesla razkola

Ljubljana – Gala večer z žrebom za jubilejno 25. sezono lige prvakov na Ljubljanskem gradu je bil češnja na torti izjemnega leta za slovenski rokomet, v katerem je moška reprezentanca igrala na OI v Riu in osvojila bron na SP v Franciji, ženska pa nastopila na EP na Švedskem in se uvrstila na SP v Nemčiji. Med elito bodo po treh letih znova nastopili trije naši klubi – Celje Pivovarna Laško, Gorenje in Krim Mercator.

Že res, da je žreb organizirala Evropska rokometna zveza, toda odmevnega dogodka, ki so mu prisostovala mnoga ugledna imena, ne bi bilo v Ljubljani, če se Slovenci januarja ne bi okitili z bronom v Parizu, kar je potrdil tudi predsednik EHF Michael Wiederer. »Po tisti neverjetni zmagi proti Hrvaški sva kramljala s Franjom Bobincem (predsednik RZS, op. p), ko ga je poklical ljubljanski župan Zoran Janković in mu čestital za bron. Takrat se mi je utrnila zamisel, zakaj ne bi naše obletnice obeležili z žrebom v Sloveniji. Nenazadnje je ena redkih držav, iz katere prihajata zmagovalca v moški in ženski konkurenci, torej Celje Pivovarna Laško in Krim Mercator. Janković, moj dolgoletni prijatelj še iz časov, ko je bil prvi mož slovenskega rokometa, je bil takoj za in zahvaljujem se mu za gostiteljstvo. Tukaj na gradu je bil zares spektakularen dogodek,« je bil nad izvedbo žreba z razgledom na Plečnikovo mesto navdušen Wiederer. »Slovenski rokomet je vedno na vrhu ali blizu njega in prav je, da smo enkrat prišli tudi sem,« je dodal Avstrijec, ki je vseh 25 let preživel v vrhu EHF, od leta 1992 je bil generalni sekretar, lani so ga izvolili za 4. predsednika evropske rokometne družine. Njegov prvi mandat bo trajal do leta 2020 in prinaša velik izziv, saj najvplivnejši klubi snujejo nekakšno superligo po vzoru na NBA, v kateri bi si odrezali večji kos finančne pogače, kot ji ga ta čas odmerja krovna organizacija na Dunaju …

Toda Wiederer ne čuti pritiska, ki bi lahko ogrozil 25-letno kontinuiteto paradnega tekmovanja. »S klubi pri tem sodelujemo, vsi smo na istem čolnu in to je osnova. Nikakor si ne želimo razkola, kakršnega smo videli v košarki. Če želijo ustanoviti novo tekmovanje, klubi potrebujejo EHF za platformo, po drugi strani pa EHF potrebuje klube, ki so glavni protagonisti njenega produkta. Nova liga se bo zgodila, o tem ni dvoma, ali bo to prihodnje leto ali leta 2020, še ne vemo. S klubi se moramo uskladiti o mnogih rečeh,« je pojasnil Wiederer in kot neutemeljene zavrnil skrbi, da bo to hermetično zaprta liga izbrancev, v kateri ne bo prostora za manjše klube z bogato tradicijo, kot sta denimo Celje in Zagreb in nenazadnje tudi Gorenje. Da je podjetje Gorenje postalo eden od velikih sponzorjev EHF, je prav gotovo dober znak. Pa tudi, da Celje sodi med 12 ustanovnih članov prihajajoče nove lige.

Lahko bi rekli, da je poslovna poteza glavnega sponzorja velenjskemu klubu po treh letih znova odprla vrata lige prvakov, zdaj bodo »ose« morale upravičiti posebno povabilo tudi na igrišču, kjer jih čakajo tekme z Ademarjem Leonom, Skjernom, Kadettnom, Dinamom iz Bukarešte in norveškim Elverumom. Enako velja za Celjane, ki se že trikrat zapored niso uvrstili v osmino finala, tudi obisk v Zlatorogu je v zadnji sezoni malce padel in ekipa, ki jo je zapustilo mnogo nosilcev igre (Zarabec, Janc, Žvižej, Poteko ...), ne obeta, da se bodo pivovarji kaj kmalu spet zavihteli v »top 16«. V rednem delu se bodo merili v zelo težki skupini z Veszpremom, PSG, Kielom, Flensburgom, Kielcami, Meškovom in Aalborgom. Se jim lahko zgodi, da ob odsotnosti rezultatskih presežkov izpadejo iz elite?

»Poglejte, imamo pregleden sistem, v katerem v prvi vrsti šteje rezultat kluba v domačem prvenstvu. To mu daje osnovni ranking. Zatem pridejo na vrsto druga merila, rezultati v ligi prvakov, dvorana, obisk, TV-pravice, tržni potencial, družbena omrežja, ... Če bo Celje še naprej izpolnjevalo ta merila, ne vidim razloga za skrb, vsekakor pa nihče ne more živeti od starih zaslug in se mora stalno dokazovati, saj se konkurenca nezadržno širi, za to sezono LP prvakov se je namreč prijavilo rekordnih 43 klubov in prostora je za 28,« je na Ljubljanskem gradu še povedal Wiederer.