Tamše bi se izognil reprizi drame v Bercyju

Celje – Po 13 tekmah nadvse razburljive sezone v ligi prvakov je napočil teden, od katerega bo odvisna ocena zadnje evropske avanture rokometašev Celja Pivovarne Laško. Le če bodo v četrtek prvič v zgodovini zmagali v Zagrebu, se bodo po treh letih zagotovo prebili v osmino finala. V nasprotnem primeru bo aktualnih cel kup če-jev.

Le kdo bi si pred štartom sezone mislil, da bo skupina B elitnega tekmovanja tako nepredvidljiva do samega finiša? Tri ekipe se borijo za prvo mesto (Vardar, Kielce, Rhein-Neckar) in tri za zadnjo vstopnico v izločilne boje. Najslabše kaže Kristianstadu, ki ga v nedeljo čaka tekma pri Vardarju in tudi morebitna zmaga mu tedaj ne bi prinesla uspeha, če bodo Celjani zmagali v Zagrebu. Hrvaški prvaki sicer imajo tekmo doma, vendar morajo nadoknaditi zaostanek z 28:30 iz Celja, pa še v tem primeru bodo trepetati do zadnje tekme v Skopju. Zato so še v najboljšem položaju pivovarji, ki edini odločajo o svoji usodi, ob ugodnem razpletu pa jim osmino finala lahko prineseta tudi neodločen izid ali celo minimalen poraz v Areni.

Prav tam so se v prejšnji sezoni Celjani po 23:24 morali sprijazniti z izpadom, potem ko je Luka Žvižej v zadnji sekundi zapravil strel za izenačenje, zato bodo mnogi čutili še večji odpor do novega bridkega poraza. Mednje sicer ne sodi povratnik v ekipo Borut Mačkovšek. Vse od SP kaže odlično formo in je bil z devetimi goli najboljši strelec, ko je nazadnje v Zlatorogu pokleknil Rhein-Neckar. Prejšnji četrtek so Celjani odigrali skoraj popolno tekmo in podobna predstava bi jim odprla vrata raja. Zagrebčani ne delujejo prepričljivo, konec tedna so brez resnega odpora ostali praznih rok v Szegedu. Toda dobro svarilo je bila tekma v ligi SEHA pred tremi tedni, ko je Zagreb v mestu ob Savinji slavil zasluženo zmago z 32:29.

»To je bila grda tekma, kakršne ne maram in jo prepovedujem svojim igralcem. Mi ne moremo igrati počasi kot pri šahu, naš prepoznavni znak je atraktivna igra, naša moč pa v agresivni obrambi in bliskovitem prehodu v napad,« se nikakor noče še enkrat v zagrebški mlin ujeti Tamše, ki je izgubil obe tekmi lige SEHA proti kolegu Silviju Ivandiji, nekdanjemu igralcu Celja. Pred uro resnice, ki jo bo v živo spremljalo tudi nekaj sto Slovencev – klub bo napolnil vsaj štiri avtobuse – Celjani želijo dajati vtis, da jim pomembnost izziva ne pride do živega. Odločili so se, da se ne bodo umaknili v osamo, v Zagreb pa bodo prišli uro in pol pred tekmo … »Fantje so imeli prost vikend, da so prečistili glave, zdaj začenjamo z običajno rutino, mešanico treningov in analiz. Saj bi lahko šli dan prej v Zagreb, a najboljše se spi v domači postelji,« želi igralce pred lastnimi dvomi čim bolj obvarovati Tamše, ki mu je na včerajšnjem treningu nekaj skrbi povzročil zvin gležnja pri Kristianu Bećiriju: »Upam, da bo do četrtka nared.«

Doslej v Zagrebu le ena točka

Da pod Golovcem vseeno ni prav vse v ustaljenih tirnicah, govori odločitev, da igralci in trener do tekme ne bodo več na razpolago sedmi sili. Je bil pa zato včeraj zgovoren Mačkovšek, ki verjame, da je prišel čas za prvo celjsko zmago v Zagrebu. Z dosedanjih devetih gostovanj je izkupiček mizeren – le točka iz davnega leta 2000!

Hrvaška metropola res še zdaleč ni več tako sovražno nastrojena do sosedov, vseeno pa bo več kot deset tisoč ljudi glasno spodbujalo svoje mlade leve. »Gotovo bo tam težje, kot je bilo doma proti Kielcam in Rhein-Neckarju. Gre za tekmo velikega pomena in pritisk bo večji. Mi se ne smemo preveč ukvarjati z razmišljanjem, kaj bo, če bo ali ne bo, ampak moramo ostati pozitivni. Storili bomo vse za napredovanje, zmaga bi poplačala ves trud, ki smo ga vložili,« je razmišljal »Maček«, ki je Hrvatom dal vetra v tekmi za bron na SP in gotovo bo tudi t. i. čudež iz Pariza še nosil nekaj (simboličnega) pomena: »Res je pri nas šest slovenskih reprezentantov, v Zagrebu še trije (Skok, Cingesar, Miklavčič, op. p.), pa tudi precej hrvaških, zato bo tekma le še pridobila na atraktivnosti in veljavi.«

Čeprav se je sosedski derbi v Bercyju razpletel po slovenskih željah, bi se trener Tamše raje izognil njegovi reprizi: »Ne vem, kako bi zaostanek z osmimi goli vplival na moje zdravje. Raje dobro odpremo tekmo in tekmecem vsilimo naš ritem.« Iz njegovih ust …