Tekma jeseni v Zlatorogu: veliki Kiel še drugič na kolenih?

Celje – Kot neutrudni pilot kanaderja nad dalmatinskimi borovci Branko Tamše gasi evforijo, ki po zmagi v Kielu pritiska na vrata Zlatoroga. Storil bo vse, da ne bo zajela slačilnice Celja Pivovarne Laško pred jutrišnjo revanšo (17) z nemškim velikanom v ligi prvakov.

Trener slovenskih šampionov se zaveda, da bodo »zebre« preoblečeni ranjeni levi in da bo za novo zmago treba odigrati tekmo na meji popolnosti. Že ves teden pred tekmo jeseni, če ne kar leta, je bilo v mestu ob Savinji čutiti stopnjevanje napetosti. Senzacionalna zmaga v Sparkassen Areni je rokometne teme spet prinesla v vsakodnevno debato. Ljudje se čudijo obrambam Urbana Lesjaka, mojstrovinam Jake Malusa in še najbolj dejstvu, da so celjski mladci ob koncu pokazali zrelost in so kot programirani roboti na kolena spravili 12 milijonov evrov vredno zasedbo. Že v četrtek sta bili glavni tribuni osrednje celjske športne dvorane praktično razprodani, obeta se rekordni obisk v sezoni, vzdušje bo kot v najboljših časih. Celjani si lahko obetajo bučno podporo, toda v tem je lahko skrita tudi past. Kiel je kajpak bolj vajen igrati v polnih arenah kot Tamšetova ekipa, najmlajša med vsemi v LP.

V Celju napovedujejo bogat spremljevalni program, med drugim se bodo poslovili od dolgoletnega klubskega zdravnika Rudija Čajavca. Vložek na igrišču bo velik. Celje ima po polovici rednega dela v skupini B pet točk, toliko kot Kiel in Meškov. Eden od trojice bo ob Aalborgu bržčas ostal brez napredovanja. Tretja zmaga bi Celjane še bolj približala osmini finala, jamčila bi tudi podaljšanje pravljice še za en teden do tekme s Flensburgom. Poraz bi navdušenje ugasnil, kot bi pritisnil na stikalo. V zadnjih letih se je večkrat zgodilo, da so se Celjani več mesecev trudili napolniti dvorano, a potem v preveliki želji pregoreli. Toda Tamše zaupa svojim fantom, da jih ni poneslo med oblake. »Saj ne vem, če se sploh ne zavedajo, kaj so storili. Nihče se ne nosi visoko, ker vedo, da sem na to alergičen in da s takšnim razmišljanjem ne bi prišli nikamor. Zmaga v Kielu nas ni ponesla, imela pa je veliko koristi. V glavah so fantje premagali psihološko bariero, dala jim je potrditev, da je vsaka kaplja prelitega znoja poplačana. Fantje se zavedajo, da morajo še bolj živeti za rokomet, dobili so zadoščenje in hrepenijo po ponovitvi teh občutkov,« igralce na trdnih tleh drži Tamše, ki je v ekipi pozdravil rekonvalescenta Boruta Mačkovška.

Zarabcu aplavz, ne žvižgi

Ne dela si utvar, da bo tekma kopija prejšnje. Kiel ni čez noč pozabil igrati rokometa, v četrtek je zasedba Alfreda Gislasona z 29:19 odpravila Lemgo (Vujin in Bylik po 6, Ekberg 5, Nilsson 4, Zarabec brez gola). »Pred nami je povsem drugačen izziv, četudi je tekmec isti. Kiel je še vedno favorit, ima mašinerijo, ki je nam nepredstavljiva. Prihaja močno motiviran, toda hkrati je na njem ogromen pritisk, saj mora zmagati, če želi napredovati iz skupine. A če se bomo postavili, kot si želimo, in igrali eden za drugega, bo ob dodatnem impulzu s tribun Kielu zelo težko. Moja naloga je poskrbeti, da ne pregorimo v želji. Vsaka obramba in vsak napad bosta pomembna,« opozarja Tamše, ki si obeta peklensko vzdušje, hkrati pa upa, da občinstvo ni zamerilo bivšemu ljubljencu Mihi Zarabcu, ker se je takoj po tekmi odzval nešportno do Malusa: »Zarabec je bil verjetno najbolj razočaran v Kielu in treba ga je razumeti. Celjska publika je stroga, vendar jo pozivam, naj ga ne izžvižga, ampak ga nagradi s toplim aplavzom, kot so to storili Nemci ob predstavitvi Igorja Anića.«

Če koga ni treba opozarjati pred nesmiselnostjo zidanja gradov v oblakih, je to gotovo omenjeni Anić, ki je vajen uspehov. Francoz je vir modrosti in soigralcem sporoča: »Zavedati se moramo, da se nam je v Kielu vse izšlo, od vratarjev naprej. Kiel ne more igrati slabše, lahko pa veliko bolje. Če pri nas en segment igre na bo na najvišji ravni, ne bo nič od veselice. Še bolj moramo pritiskati s tekom in Nemce pripeljati v stanje, ko bo zanje stres hujša ovira kot za nas.«