»Tekma leta« prinaša trenutek resnice za Celjane

Rokometna liga prvakov: v polnem Zlatorogu dvoboj s »slovenskim« Montpellierom.

Objavljeno
05. december 2014 20.15
Rhein- Neckar vs Celje Pivovarna Laško. Celje, 23,11,2014
Peter Zalokar, Šport
Peter Zalokar, Šport

Celje – Domneve, da bo Montpellier glavni tekmec Celja Pivovarne Laško v boju za osmino finala lige prvakov, so se potrdile za pravilne in v 8. kolu je nastopil čas resnice. Če bodo Celjani izgubili, bo zanje upanja konec. Če bodo zmagali, bodo imeli lepe možnosti za napredovanje. Če bi jim uspelo izničiti poraz iz Francije (29:35), bi bili z eno nogo že v »top 16«.

Celjani so dvoboj z Montpellierom, katerega barve brani pet slovenskih reprezentantov – nastopili bodo štirje (Gajić, Dolenec, Kavtičnik, Gaber; Mačkovšek je poškodovan) –, označili za tekmo leta. Trditev ni daleč od resnice, četudi so se spomladi dobro kosali s kasnejšim prvakom Flensburgom in dobili ključno tekmo v Velenju, s katero so po štirih letih vrnili naslov v Knežje mesto. To bo zadnji evropski izziv v tem letu za 18-kratne slovenske šampione, Zlatorog bo ponujal prizor iz zlatih časov.

»Vesel sem, da ekipa z rezultati in pristopom spet privablja množice v Zlatorog. Upam, da bo tokrat zares pokal po šivih in nam dal pospešek,« se na podporo navijačev zanaša trener Branko Tamše. Tudi on ni imun na napetost, ki jo je čutiti na vsakem koraku. Pred novinarji je bil precej resnoben in raztresen. Dobro ve, kaj se ponuja na pladnju in se hkrati zaveda, pod kakšnimi obremenitvami je bila v zadnjih dveh mesecih njegova mlada ekipa. Kolega Patrice Canayer je v sredo doživel zaušnico s porazom za 16 golov v Parizu. Pestile so ga poškodbe, a danes naj bi zaigrala tako Jure Dolenec kot Diego Simonet. »Le kako bi nas mediji raztrgali, če bi izgubili za 16 golov, je sedmi sili navrgel Tamše, ki je na generalki vpisal zmago v Mariboru, a ta ni bila lahka. »Lahko bi se odločil za ceno poraza odpočiti nosilce igre. A to bi bilo sprto z mojim načinom razmišljanja. Zame je vsaka tekma – tekma leta,« razlik ne dela Tamše, prepričan, da bodo fantje proti Montpellieru energijo izvlekli tudi iz petnih žil, če bo treba.«

Skrbi ga lahko obramba, ki v zadnjem času redno prejema več kot 30 golov. »Menim, da bi bila številka 27 ali 28 še sprejemljiva, saj jih lahko napad doseže več,« želi čvrst zid pred vrati zgraditi Tamše, ki ima najprej v mislih zmago, nato sanjsko razliko: »Če bi imeli pet minut pred koncem štiri gole prednosti, ne bi branili vodstva, temveč bi šli po ves plen. Pa naj bo, kar bo.«

Pred zmago z Rhein-Neckarjem so Celjani ugnali Gorenje in tudi tokrat se v evropski izziv podajajo s popotnico uspeha na derbiju. V Taboru so se izkazali zlasti zunanji igralci Miha Zarabec, Ivan Slišković in David Miklavčič, na katerih bo spet glavno breme. Ob zanesljivih krilnih igralcih (Žvižej, Janc), krožnih napadalcih (Poteko, Blagotinšek) in vratarju Matevžu Skoku bi bilo dobrodošlo, če bi se še kdo s klopi izkazal za aduta, denimo David Razgor, Šime Ivić, Rok Žuran ali vratar Urban Lesjak. Slednji kot napeta puška čaka na svojih pet minut v LP. »Vedno se pripravljam, kot da bom branil 60 minut. Ali je to 60 ali 6, vsakič želim čim bolj pomagati ekipi. Zlagal pa bi se, če bi rekel, da ne bi bil rad dalj časa v igri,« je priznal Lesjak, ki malce žaluje za tekmo v Franciji, kjer je Celje vodilo za šest golov, pa za toliko izgubilo. »Res bi lahko iztržili več. A vse imamo v svojih rokah in verjamemo v preboj med 16 najboljših ekip,« 24-letni »Lesi« ostaja optimističen pred soočenjem z zvezdniki, kot so Grebille, Kavtičnik, Gajić, Guigou, Tej: »To so igralci z ogromno kilometrino s težkih tekem. Grebille zadeva z vsake razdalje; Gajić je neverjeten: manjši je kot, lažje zabije gol. Čaka nas težko delo, a pustili bomo srce na igrišču in storili vse za zmago.«