Tesla bi navijal za naših 33

33 je naslov filma, ki je ovekovečil junaštvo in neuklonljivi duh v jami ujetih čilskih rudarjev. Kar 33 rokometašev je na šestih tekmah v kvalifikacijah za EP zastopalo barve Slovenije. Skoraj na vsakem igralnem mestu je gneča. V vratih so stali Škof, Skok, Kastelic, Lesjak, Prošt in Ferlin; na levem krilu Cingesar, Kodrin, S. Razgor in Verdinek; na levem zunanjem položaju Mačkovšek, Grebenc, Henigman, Barišić in Potočnik; na srednjem zunanjem Zorman, Bezjak, Bombač, St. Skube, Zarabec in Leban; na desnem zunanjem Dolenec, Kavtičnik, Mlakar, Miklavčič in N. Cehte, na desnem krilu Janc in Marguč ter na črti Gaber, Blagotinšek, M. Žvižej, Poteko in Žabić.

»No, zdaj pa mi vi sestavite šestnajsterico in da vas vidim,« poreče novinarjev siti Veselin Vujović,« ki ga čaka stresna naloga, ko bo pozimi črtal imena za EP. O premajhni bazi, nad katero so tarnali vsi selektorji pred njim, ni več ne duha ne sluha. Še najbolj spodbudno pa je, da bi kljub njegovemu avtoritativnemu vodenju lahko našteli na prste ene roke odpovedi iz osebnih razlogov, pa četudi igralci za razliko od kolegov iz velikih reprezentanc nimajo materialne koristi od zastopanja domovine.

Kar govori o močnem kolektivnem duhu. Ni pomembno, kolikokrat padeš, če se znaš pobrati. Slovenci so pod Vujovićem najprej padli v jamo na EP 2016 na Poljskem, kjer so bili 14., pa se rešili z uvrstitvijo na OI; v Riu so padli proti Dancem, pa se dvignili z bronom v Franciji; na tla so jih v Stožicah zbili Nemci, pa so se po zmagah proti Švici in Portugalski zavihteli na EP. Tako se je na najboljši način končala reprezentančna sezona 2016/17, ki je za Slovence trajala kar 11 mesecev, torej od začetka priprav za OI, in če ne bi bilo vseh omenjenih rotacij, bi lahko prišlo do zasičenosti. Zdaj se »Vuja« & Co. ne bodo videli skoraj pol leta in bodo vsi polni pričakovanj, ko se bodo malo pred božičem zbrali na pripravah. Igralci se bodo po počitnicah posvetili klubskim zgodbam. Na naslednjem seznamu bodo ob njihovih imenih zapisana še bolj zveneča imena klubov – Zarabec se seli v Kiel, Dolenec v Barcelono, Janc v Kielce, Poteko k Meškovu, Grebenc h Gorenju …

Slovenija bo januarja zagotovo močna. Zdaj lahko samo upa, da ji petkov žreb v Zagrebu ne bo zagodel kot lani na Poljskem. Preboj v drugi del 12 najboljših vseeno ne bi smel biti vprašljiv, kar bi pomenilo, da bodo Slovenci na vsaj šestih tekmah imeli bučno podporo rojakov, ki bodo dnevno migrirali v Zagreb in Varaždin. Da nastopi na EP niso samoumevni, so se fantje lahko prepričali pred štirimi leti, zdaj so to na boleč način spoznali Poljaki in Rusi. Bo pa na 13. euru z izjemo BiH kar pet držav iz nekdanje Jugoslavije, kar mu bo gotovo dalo dodaten čar.

Vujović je ves vzhičen ob praznovanju brona iz Francije pred magistratom, kjer se je okronal za »Janeza«, napovedal naskok na zlato na Hrvaškem. Seveda je vsakršno kolajno nemogoče napovedovati, preveč spremenljivk je in večina enačb se mora iziti. Najbolj pomembno je, da je Slovenija stalno zraven in preži na svojo priložnost. Vsake toliko časa se bodo zvezde postavile v pravi položaj. Za Nikolo Teslo menda nobena številka ni bila nič vredna, če ni bila deljiva s tri. Triintrideset slovenskih »rudarjev« ima torej dobro popotnico za izziv na Hrvaškem.