Torgovanov bo težko srečal dinozavra

Pariz – Daleč so zlati časi ruskega moškega rokometa. Zadnjo zlato kolajno je nekdanja velesila osvojila leta 2000 na OI v Sydneyju, zadnje odličje štiri leta pozneje z bronom v Atenah. Tudi na SP v Franciji ni pokazala prav veliko in ji ne pripisujejo možnosti za presenečenje, kar bi bila že zmaga proti Sloveniji. Še posebej po zadnjih slabih novicah.

Rusi, ki se hvalijo s 15 lovorikami na največjih tekmovanjih, če si prištejejo uspehe nekdanje Sovjetske zveze, so zasedli tretje mesto v skupini A, potem ko so premagali Brazilijo. Pred tem so bili boljši od Japonske in Poljske, prepričljivo pa izgubili proti Franciji in Norveški. Načrte sta jim močno pokvarili poškodbi dveh pomembnih igralcev. Za Sergeja Harboka je konec SP, obnovil je poškodbo ahilove tetive, že prej se je poslovil glavni organizator igre Pavel Atman. Tudi Timur Dibirov toži nad oteklim gležnjem, se je pa zato reprezentanci priključil njegov soigralec iz Vardarja Aleksander Dereven, v katerem se morda skriva največja nevarnost.

Trener Dmitrij Torgovanov, legendarni krožni napadalec, ima vse manj manevrskega prostora. Proti Braziliji je vseh 60 minut igral Dmitrij Žitnikov (Wisla Plock) in ima skupaj na grbi že 3 ure in 40 minut igre, podobno obremenjenih je še kar nekaj igralcev, tudi Danil Šiškarev, še en član makedonskih prvakov. Za primerjavo, pri Slovencih je le Darko Cingesar prebil mejo treh ur, pa še to komaj.

»Rusi že dolgo čakajo na preboj med osem najboljših. Menim, da so si želeli Slovenijo, ker mislijo, da nas bodo lažje premagali. Bog daj, da si na nas polomijo zobe. Dobra stvar za nas je, da ni Atmana, z njim bo prenos žoge bistveno počasnejši,« Vujović nima kaj dosti sočutja do Torgovanova, ki ga kot trenerja ne ceni kaj dosti. »Čuden trener je. Drži se nekaterih konceptov, ki meni niso logični,« je bil odkrit Vujović, ki pa se zaveda ruske nevarnosti: »Imajo močan in visok obrambni blok in ne bodo se niti za centimeter premaknili s črte šestih metrov. Zato bomo imeli težave, če ne bomo dosegali golov od daleč.«

Torgovanov ne deluje kot človek s smislom za humor, toda podal je iskriv odgovor na vprašanje, kakšne so možnosti za zmago: »Pred sleherno tekmo so možnosti 50:50. Kakšne so pa možnosti, da srečate dinozavra v mestu? 50 odstotkov! Morda ga boste srečali, morda ne ...« Izkušeni krožni napadalec Mihail Čipurin, član francoskega Ivryja, je optimist: »Zdi se mi veliko bolje, da ne bomo igrali s Španijo, ki je močnejša. Spoštujem tudi slovensko vrsto, a proti njej bo pot k osmini finala bolj preprosta.«

Vseeno se zdi, da bo največ odvisno prav od Slovenije. Nekdanji reprezentant Uroš Šerbec v svojem času sicer ni imel veliko uspeha proti Rusom, a časi so se spremenili in zdajšnji Vujovićev pomočnik bi stavil na svoje naslednike: »Brez Atmana in Harboka se je Rusom precej sesul koncept igre. Tudi sicer mislim, da smo boljša in bolj kompaktna ekipa. Samo iz glav moramo izbrisati tekmo s Španijo, pa bo.«