V jeseni kariere ga drži pokonci adrenalin

Ko se je vratar Danijel Šarić, ki je z Barcelono osvojil vse ter igral tako za reprezentanco Srbije in Črne gore kot Bosne in Hercegovine, odločil prevzeti katarsko državljanstvo in zaigrati za tamkajšnjo tujsko legijo, so mnogi dvigali obrvi, češ kaj mu je bilo tega treba na stara leta. Ampak kot mnogi vratarji je tudi 39-letni bosanski Srb kot žlahtno vino. Bil je junak velike zmage nad Nemčijo v osmini finala svetovnega prvenstva v Franciji, zdaj se že veseli tekme s Slovenijo.

Da boste izločili Nemčijo, je pričakoval le malokdo, toda vi ste na igrišču delovali samozavestno, zbrali ste 15 obramb, nekaj odločilnih, v čem je bila skrivnost?

Moramo biti skromni in priznati, da smo bili avtsajderji, ampak verjeli smo v podvig. Nemci so bili favoriti, imajo izjemne posameznike in dobro ekipo, ki je v zadnjih letih redno osvajala kolajne. Ampak če ne verjameš vase, potem ne boš naredil ničesar in boš tekmo izgubil, še preden se začne. Čutil sem, da bo enkrat prišel naš dan, ko bomo pokazali najboljšo igro, ki jo premoremo. V skupini smo bili toplo-hladni, kazali smo zelo različne predstave, od dobrih do zelo slabih. Močni smo kot ekipa in to smo zdaj dokazali. Za nas je bila zmaga proti Nemčiji, kot da bi se uvrstili v finale.

Pred dvema letoma ste imeli veliko več naturaliziranih igralcev in z njimi ste na domačem SP osvojili srebro. Kako to, da ste kljub spremembam zadržali tako visoko kakovostno raven?

Zdaj veliko več stavimo na kolektiv kot prej. Prišlo je do zamenjave rodu, tukaj imamo sedem ali celo osem igralcev, ki so prvič na velikem tekmovanju. To je za nas nekaj novega. Toda v dobrih dveh mesecih, kolikor so trajale priprave, smo stalno dajali poudarek moštvu, duši, srcu. Za to smo bili zdaj poplačani, srečen sem.

Nazadnje ste bili v Dohi drugi, zdaj ste med najboljšo osmerico, očitno je bila odločitev, da zaigrate za Katar, zadetek v polno.

Seveda. Po drugem mestu v Katarju smo šli še na olimpijske igre, zdaj smo tukaj na tem čudovitem svetovnem prvenstvu v Franciji, Parizu. Zame pri štiridesetih letih je to nekaj neverjetnega. Še vedno imam športne cilje, čim dlje želim ostati na vrhu in nastopati na veliki sceni. Adrenalin me ohranja mladega in mi daje življenjsko energijo.

Kolikšna je zasluga selektorja Valera Rivere, s katerim ste dolgo sodelovali v Barceloni?

Zelo velika. On iz mešanice različnih igralcev naredi red in smisel. Stvari fino zašije, zavije, zapakira in reče: fantje, žogajte se!

Pred tekmo vsi v en glas pojete himno, tudi igralci, ki niste bili rojeni v Katarju, se je bilo težko naučiti?

Brez komentarja.

S Slovenijo ste igrali v Katarju in jo premagali, po dveh letih bo revanša, kakšna je razlika?

Slovenija je brez Uroša Zormana, ki je po mojem mnenju motor ekipe, in Gorazda Škofa, izvrstnega vratarja, vendar je vseeno favorit glede na to, da ima kopico tehnično-taktično podkovanih posameznikov, ki lahko preigrajo vsako obrambo in igrajo pametno v napadu; v obrambi pa tri, štiri velikane, ki se znajo boriti. Vse to sestavlja zelo kompaktno reprezentanco, ki jo spoštujem. Ni se naključno znašla med osmerico in ni slučajno osvojila šestega mesta v Riu.

Vi ste na drugi strani svetovni podprvaki, kdo bo potem jutri favorit?

Pri meni ni dvoma, to je Slovenija.

Njenega selektorja Veselina Vujovića dobro poznate, vodil vas je v mladinski in članski reprezentanci Srbije in Črne gore, kaj si mislite o njem?

Vuja kot Vuja, saj ga vsi dobro poznamo. En dan ga ljubiš, drugi dan ne. Muhast je in nepredvidljiv. Saj smo tudi igralci takšni. No, zdaj je malce drugačen. Srečala sva se med olimpijskimi igrami in mi je rekel, da je veliko bolj umirjen, da raste in se uči. Ampak v njem še vedno nekje tiči stari Vuja.

Kako pomemben je on za Slovenijo?

Pa saj smo vsi Balkanci, radi imamo žogo in radi tekmujemo. On doda še malo svoje paprike in to je potem dobra juha.

Ali se v Katarju kdaj srečate s slovensko vratarsko legendo Rolandom Pušnikom?

Da, on je zadolžen za vratarje v mladinski reprezentanci. Vsak dan se vidiva. Puška je tam legenda.

V klubu Al Kijada je vaš trener Boris Denič, nekdanji vratar in selektor Slovenije, kako sodelujeta?

Boki je legenda, zares uživam z njim. Kot trener in človek je izvrsten. Rad bi, da nekega dne prevzel zares veliko ekipo. Je velik zanesenjak in to bi si zaslužil.