V Stožicah spektakel: repriza čudeža v Parizu

Ljubljana – Ko gre za športno rivalstvo med Slovenijo in Hrvaško, dobijo tudi prijateljske tekme drugo dimenzijo. Še zlasti v rokometu, v katerem sta sosedi bili epske bitke, nazadnje za 3. mesto na SP v Franciji. Danes ob 18. uri bo v Stožicah repriza čudeža iz Bercyja.

Če rivalstvu med Slovenci in Hrvati dodamo zgodbo o Veselinu Vujoviću in Linu Červarju, selektorjih obeh reprezentanc, dobimo pikantno zmes. Začnimo pri prvi sestavini. Slovenija in Hrvaška sta v 26 letih odigrali nič koliko tekem, več uspeha imajo kajpak južni sosedi, dobitniki 13 kolajn na velikih tekmovanjih. A tudi Slovenci negujejo lepe spomine. Januarja so v Parizu v 2. polčasu nadoknadili osem golov zaostanka in po zmagi z 31:30 osvojili prvo kolajno za naš ekipni šport na SP. Leta 2000 so sredi Zagreba dobili tekmo za 5. mesto, s katero so si priigrali prvi nastop na OI. Leta 2004 so na domačem EP v Tivoliju v polfinalu premagali Hrvate in si zagotovili prvo kolajno sploh. Tudi ena prijateljska tekma je ostala zapisana z velikimi črkami. Januarja lani, tik pred EP na Poljskem, so »kavboji« v Kopru padli za 15 golov (32:17).

Vujović in Červar, ta je po SP zamenjal Željka Babića, sta posebna zgodba. Tako različna sta si, da bolj ne bi mogla biti. Njuno rivalstvo iz Makedonije, ko je »Vuja« vodil Vardar in »čarovnik iz Umaga« Metalurg, je gradivo za roman. Črnogorec je že ob objavi seznama za tekmi s Hrvaško (druga bo v soboto v Zagrebu) dregnil v »najljubšega sovražnika«, ki je zapustil klop Metalurga. »Bral sem njegovo izjavo, v kateri je zatrdil, da bo šel iz Skopja, le če ga izženejo. Potem pa se na lepem odloči drugače. Zdi se mi, da Lino še sam ne ve, kaj bi rad. Verjetno mu je Zoran Gobac (glavni mož v hrvaškem rokometu, op. p.) dal ultimat. Jaz sicer ne razumem, zakaj ne bi mogel voditi kluba, glede na to, da je EP šele januarja, do takrat pa se ne dogaja nič. Meni prav paše delati v Kopru, saj ostajam v trenerski formi. Ne vem, v kakšni formi bo Červar pričakal domači euro, na katerem za Hrvaško šteje samo kolajna,« je Vujović navrgel Červarju, ki je s Hrvaško osvojil zlato na SP 2003 in OI 2004. Zadnjo tekmo proti slovenskemu selektorju je izgubil, v skupinskem delu SP je bila Slovenija boljša od njegove Makedonije (29:22), Vujović in Červar pa sta se drug drugemu »prijateljsko« izogibala.

Seveda današnja in sobotna tekma ne bosta imeli tako visokega tekmovalnega naboja, kot bi ga imela morebitna na EP – Slovenija in Hrvaška se ne moreta srečati pred polfinalom –, vseeno pa gre za prestiž. Slovenci ne bodo nastopili v najboljši postavi. Manjkala bosta pomembna aduta Boruta Mačkovšek in Jure Dolenec. Pri prvem gre za preventivni razlog zaradi komolca, veliko bolj resna je stvar z Dolencem. Odločitev je padla. Levoroki as bo šel 2. novembra na operacijo kolena v Barceloni, če bo poseg takšen, kot si obetajo, bo za okrevanje potreboval od 4 do 6 tednov, kar bi pomenilo, da bi bil pravočasno nared za EP. Vujović nima še treh srebrnih junakov – Matevža Skoka, Vida Poteka in Jana Grebenca, se je pa vrnil Vid Kavtičnik, ki bo odigral prvo tekmo za reprezentanco po 28. januarju. Napad bosta organizirala Marko Bezjak in Miha Zarabec, poleg omenjene trojice okostje ekipe tvorijo še Blaž Blagotinšek, Darko Cingesar, Matej Gaber, Blaž Janc in Gašper Marguč. Zanimivo bo videti, kaj bo v reprezentančnem dresu pokazal prvi strelec lige prvakov Žiga Mlakar. Vratarji so tokrat Klemen Ferlin, Urban Lesjak in Urh Kastelic. Vujović bo verjetno preizkusil koga od novincev – Jako Malusa, Aleksa Vlaha, Danija Zugana, Grego Okleščna, Nika Medveda ...

Bezjak bi raje zmagal v Areni

»Proti Hrvaški je poseben naboj, želimo si zmago, čeprav je to le test pred začetkom priprav za EP. Nekaj je novih fantov, ki se bodo skušali izkazati. Dobro je, da igramo proti tako močni reprezentanci, samo tako lahko rastemo,« se izziva veseli Bezjak, edini, za katerega Vujović pravi, da brez njega ne more. Da bi bitka iz Pariza »vlekla rep« v Stožice, se ne boji. »To je bilo že kar daleč nazaj, veliko bližje je EP. Ne pričakujem nizkih udarcev, nihče se tudi noče poškodovati v tako občutljivem trenutku,« športno tekmo pričakuje »Bezo«, ki odmahne z roko na namig, da bi bil volk sit in bi koza ostala cela, če bi si Slovenija in Hrvaška razdelili domači zmagi ... »To bi bilo najlažje, ampak ni mogoče. Tako kot Hrvati želijo zmagati v Ljubljani, tako si tudi mi v Zagrebu. Osebno bi mi bil slednji scenarij še ljubši. Čas je, da se navadimo zmagovati v Areni.«