Tiskane izdaje
Ljubljana – Rokometni up Borut Mačkovšek se že doslej ni izkazal kot preudaren mladenič in bo storil še eno sporno potezo, ko bo v petek odpotoval v Katar, da bi v dveh mesecih zaslužil denar za zdravljenje tete. Za 40 tisočakov bo na cedilu pustil reprezentanco in ogrozil svoje mesto v njej.
Boris Denič se je trudil skriti razočaranje zaradi odločitve igralca, ki ga je v bistvu ustvaril, pa mu ni uspelo. Pogosto mu je kljub negodovanju reprezentantov pogledal skozi prste in kdo ve, kje bi bil »Maček« ta čas, če ga ne bi po spletu okoliščin selektor povabil na SP v Španijo. Tam je zablestel na dveh tekmah in padel v oči tujim klubom, s Hannovrom pa podpisal triletno pogodbo. Tam bo njegova plača petštevilčna, toda kljub temu ga je premamil vonj po evrih. »Denar iz Hannovra bi prišel prepozno, potrebujem ga zdaj,« je odločen Mačkovšek, ki v Celju zasluži 2000 € na mesec, premalo za draga zdravila za raka. Ni pa pomislil, da bi zaprosil za pomoč iz posebnega sklada reprezentantov, v katerem je ostalo še kar nekaj denarja. V Katarju, kjer bo igral za Al-Sadd, naj bi ostal do 12. junija. Prav tedaj bo Slovenija v Romuniji odigrala prvo od dveh ključnih tekem za nastop na EP na Danskem, štiri dni kasneje bo na vrsti še dvoboj z Belorusi. Mačkovšek bi bil še kako potreben, še zlasti, ker je drugi visoki igralec na levem zunanjem položaju Nenad Bilbija poškodovan.
Z odločitvijo je Mačkovšek seznanil selektorja, a iz njegovih besed izluščil le to, kar je hotel. »Denič mi je rekel, da bo podprl vsako mojo odločitev,« ima vsaj navidez čisto vest 20-letnik. Toda resnica je malce bolj zapletena. Deniča je postavil v zelo kočljiv položaj. »Kaj pa naj mu rečem, če se je tako odločil? Vedel sem, da bo zagrizel za ponudbo, ko je ta prišla. Povedal pa sem mu, da bo moral sprejeti tudi vse posledice. Da bi igral v Stožicah, ne pride v poštev. Kvečjemu bi lahko prišel nazaj 15. junija, tj. dan pred tekmo. Kakšno sporočilo bi jaz poslal trojici na njegovem igralnem mestu, če bi ga uvrstil v ekipo? Da jim pač ne zaupam. Ne, nisem jezen, saj nisem bog, da bi odločal namesto drugih. Se bomo že znašli in tudi brez njega bomo premagali Romune ter Beloruse!«
Odkar je podpisal mikavno pogodbo v Nemčiji, je Mačkovšku, ki ga je celjski klub na začetku sezone kaznoval zaradi veseljačenja, očitno spet z glavo vse drugje kot pri rokometu. Zadnjo dobro tekmo je odigral proti Hamburgu sredi marca, nazadnje je bil z reprezentanco v Nemčiji slab. Denič pravi, da ga dolgoročno ne misli prečrtati, ampak se bo o tem posvetoval z reprezentanti, saj ne želi ogroziti moštvenega duha. Neodgovorni Mačkovšek že doslej ni bil najbolj priljubljen »član« – takšen je namreč (ob dotiku pesti) njegov prepoznavni izrek – in bržčas ne more računati na brezpogojno podporo kolegov. Tudi v tujini mu ne bo prizanešeno. Trdi sicer, da je o načrtih seznanil ljudi v Hannovru, a ti gotovo ne bi bili navdušeni, če bi se iz »divje lige« vrnil poškodovan.
Odločitev Celja Pivovarne Laško, da predčasno spusti igralca, je razumljiva. Dve tekmi pred koncem je prvenstvo odločeno in dobrih 10 tisočakov se Roman Pungartnik ni branil. »Borutu sem sicer odsvetoval, da gre v Katar, saj je tveganje preveliko,« je povedal direktor in dodal, da bi morala biti za vsakega igralca reprezentanca vedno pa prvem mestu: »Prav nič ne more biti pomembnejše od tega.«
