Včeraj sprava, danes dan za novo epsko bitko

Metz – Veselin Vujović in Lino Červar se bolje skoraj ne bi mogla poznati. Težko je opisati njun odnos. Prežet je s tekmovalnostjo, kljubovalnostjo, zavistjo; pa tudi kančkom (dolžnega) spoštovanja. Epske bitke sta bila na klopeh Vardarja in Metalurga, danes ju na svetovnem prvenstvu čaka prva na najvišji ravni.

Slovenski selektor Vujović je Vardar vodil v dveh obdobjih, med letoma 2006 in 2010 ter 2011 in 2013, za kratek čas je bil tudi selektor Makedonije in izgubil obe tekmi s Slovenijo v kvalifikacijah za EP 2008. Červar je trener Metalurga od leta 2009. V njunih medsebojnih srečanjih je imel več uspeha kot Vujović, toda Črnogorec mu je speljal zadnji naslov makedonskega prvaka.

Toda že pred tem je zaradi napada na sodnika dobil leto suspenza, ravno takrat pa je Vardar prevzel ruski mogotec Sergej Samsonenko, ki ni hotel imeti opravka z neobvladljivim Vujovićem in ta je moral zapustiti Skopje, kjer pri navijačih Vardarja še vedno uživa sloves polboga.

Červar nikdar ne bo doživel takšnega čaščenja, uživa pa izjemen ugled. »Pri Linu ni srednje poti, ali ga ljubiš ali sovražiš,« pravi Vujović, ki sicer ni razkril svojih čustev, toda hrvaškemu lisjaku, ki je leta 2003 osvojil zlato kolajno na SP, že ne piše ljubezenskih pisem. Med bivanjem v Skopju mu je večkrat namenjal sočne kletvice, ta sicer kot uglajeni gospod ni nasedal na provokacije, mu je pa rad nastavljal mine v zakulisju.

V Metzu bo šahovska partija med dvema velemojstroma in od nje bo v veliki meri odvisen razplet tekme. Červar je v svojem slogu natresel kup pohval slovenski reprezentanci in tudi kolegu Vujoviću. »Slovenija je zrasla v pravo rokometno velesilo. Lahko ji namenim zgolj komplimente. Seveda je športno, da jo želim premagati, a hkrati se zavedam, da nismo favoriti. Slovenija nima veliko telesnega potenciala, morda ima dva ali tri visoke in težke igralce, ima pa kopico inteligentnih rokometašev, ki jih krasi izjemna tehnična in taktična pismenost. Ta se odraža v hitrosti razmišljanja ob prehodu iz obrambe v napad. V tem so Slovenci med najboljšimi v Evropi. Mi moramo na drugi strani slabosti kompenzirati z disciplino v igri in predvsem srčnostjo. Nekako moramo vzpostaviti nadzor nad potekom in ritmom tekme. Če se bomo s Slovenci spustili v tek, bomo vnaprej izgubili,« se omejitev svoje ekipe zaveda Červar, ki je Makedonijo prevzel poleti, ko se je moral zaradi poraza s Tunizijo v kvalifikacijah za OI posloviti njegov rojak Ivica Obrvan. Takrat je bila klima v reprezentanci slaba, obstajali so klani, zato se je Červar odločil za radikalne reze. Odslovil je nekaj nergačev in pomladil ekipo, v kateri zaradi različnih vzrokov manjkajo nekateri znani igralci, kot so vratar Borko Ristovski, Filip Kuzmanovski, Aco Jonovski, Naumče Mojskovski in Nemanja Pribak. »V Francijo smo prišli s šestimi debitanti, imamo pa tudi nekaj izkušenih igralcev, nastala je posrečena mešanica,« je z učinkom ukrepov zadovoljen 66-letnik iz Poreča.

Ni skrivnost, da je alfa in omega v makedonski igri Kiril Lazarov, rekorder po doseženih golih na enem SP (2009) in EP (2012). Ključna moža sta še organizator igre Filip Mirkulovski in robustni krožni napadalec Stojanče Stoilov. Na desnem krilu je zelo zanesljiv Goce Georgijevski, velik up je Filip Taleski, ki bo po SP igral za Rhein-Neckar. A morda največji adut je prav – Červar, ki ga je v taktičnem boju zares težko nadigrati. Ga lahko morda njegov večni rival Vujović? »Veselin je odličen trener. Neumno bi bilo pogrevati stare zamere, spoštujem ga. Bil je vrhunski igralec, o njem lahko govorim samo najboljše. Trenerji pač moramo držati skupaj. Mi Balkanci smo mojstri v prepiranju na vseh področjih in prav v športu bi si najprej morali dati roke. Zdaj je najboljši čas za spravo, na igrišču pa naj zmaga boljši.«