Velemojstrov ni več (toliko), obramba ostaja

Vroclav – Precej čudna je reprezentanca Švedske. Najbolje igra, ko to od nje najmanj pričakujejo. In obratno. V pripravljalnem obdobju je bila vse prej kot prepričljiva, a prav v tem se lahko skriva velika past. Pogled na njeno sestavo razkriva potencial, tudi motiva ji ne manjka, saj se oklepa zadnje rešilne bilke v želji po nastopu na OI.

Švedska je s štirimi naslovi najuspešnejša reprezentanca na stari celini, od slovesa zlate generacije pod vodstvom Bengta Johanssona (Olsson, Lindgren, Lövgren, Vranješ, Wislander ...) pa njene nastope zaznamujejo velika nihanja. Leta 2012 sploh ni nastopila na EP, a še isto poletje osvojila srebro na olimpijskih igrah v Londonu. Na SP v Španiji je spet ni bilo, potem ko jo je senzacionalno izločila Črna gora. Na zadnjem EP je bila sedma, četudi je premagala kasnejšega prvaka Francijo in nazadnje je na SP v Katarju po dobrih predstavah v predtekmovanju – remi s Francozi – izpadla v osmini finala proti Poljski. Tako je ena od reprezentanc, ki nima zagotovljenega nastopa v olimpijskih kvalifikacijah. Osnovni cilj Švedov je zato povezan z osvojitvijo enega od zadnjih dveh prostih mest, ki ohranjata upanje na Rio.

Švedi nimajo več zvezdnikov, če izvzamemo selektorski dvojec Staffan Olsson – Ola Lindgren. V pripravljalnem obdobju niso bili prepričljivi. Najprej so sicer dvakrat premagali Češko, a potem na turnirju v Irunu izgubili vse tri tekme: proti Španiji (22:32), Poljski (26:28) in še Braziliji (25:28). Še vedno pa imajo močne adute, začenši z vratarjem Mattiasom Anderssonom. »Naš glavni cilj so olimpijske kvalifikacije, kar pomeni, da moramo priti v drugi del. Zmaga za začetek proti Sloveniji bi nam pomenila ogromno,« se dobrega štarta nadeja Olsson, ki ne more računati na veterana Kima Anderssona, prezgodaj reprezentančno upokojenega Kima Ekdahla Du Rietza iz Rhein-Neckarja in poškodovanega Jima Gottfridssona iz Flensburga: »Imamo zanimivo ekipo z mešanico izkušenih in mladih, dokazovanja lačnih igralcev.«

Sedem švedskih reprezentantov prihaja iz bundeslige, Mattias Andersson, Johan Jakobsson in Tobias Karlsson (Flensburg), Jesper Nielsen in Mattias Zachrisson (Füchse Berlin), drugi vratar Mikael Appelgren (Rhein-Neckar) in Niclas Ekberg (Kiel); Fredrik Petersen je še lani nosil majico Berlina. Na levem krilu izstopa visoki Jonas Källman, ki si kruh služi skupaj z Deanom Bombačem v Szegedu. Omeniti velja še nadarjenega Philipa Stenmalma iz La Rioje, obrambni specialist je 34-letni Tobias Karlsson in na črti se v napadu odlično znajde Andreas Nilsson, soigralec Gašperja Marguča iz Veszprema.

»Kaj si mislim o Marguču? Saj se šalite, on je vendar moj najboljši prijatelj v ekipi. Ves čas tičiva skupaj, se zabavava, super tip je. Malce čudno, da bova tokrat tekmeca, četudi sva bila na nasprotnih straneh že mnogokrat, vse od kadetskih let. Zabavno bo,« si najboljše o »Gašiju« misli vrstnik Nilsson, ki pa verjame, da bo levorokemu asu Švedska znala preprečiti strelski marš. »Naša moč je vedno v obrambi in vratarju, če bomo čvrsti in dosegali lahke gole, bo morda dovolj za zmago. Turnir v Španiji za nas res ni bil dober, ampak rezultati niso bili pomembni, poskušali smo nekaj novih stvari, premešali postave in želeli najti povezanost. Nisem preveč zaskrbljen zaradi teh porazov, imamo precej novih igralcev, ki potrebujejo čas, da se zlijejo v ekipo. Na zadnjih treningih je vse skupaj že delovalo bolje,« samozavest narašča Nilssonu, ki pa Švedske nima za favorita proti Sloveniji: »Rekel bi, da je Slovenija v rahli prednosti, ker ima bolj izkušeno in uigrano ekipo. Vseeno pa ocenjujem, da imamo tudi mi kar lepe možnosti za osvojitev dveh točk.«