Veliki preobrat v Zlatorogu: padli so evropski prvaki

Celje – V Celju so navijači okusili del vzhičenja, kakršnega so Slovenci priredili v Parizu z osvojitvijo brona na SP. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v zadnjih 14 minutah zaostanek s petimi goli spremenili v zmago proti evropskim šampionom iz Kielc ter se vrnili med žive v ligi prvakov. Junak tekme je bil kapetan Luka Žvižej, ki je z zmagovitim golom dve sekundi pred koncem sprožil evforijo v Zlatorogu.

»Ko se znajdeš v situaciji, da je zmaga v tvojih rokah, moraš razmišljati pozitivno in doseči gol. Sliši se enostavno, a ni tako. Včasih se izide, včasih ne, vesel sem, da se je končalo z veliko zmago,« je bil ponosen Žvižej, ki je s sedmimi zadetki hkrati poslal sporočilo upravi kluba, da si morda vendarle zasluži podaljšanje pogodbe. Ni podoživel občutkov z lanske tekme v Zagrebu, ko je njegov zapravljeni »zicer« Celju odnesel osmino finala. Zdaj je ta spet blizu, saj so slovenski prvaki skočili z zadnjega mesta na 6., ki še prinaša izločilne boje.

Celjani so dosegli drugo zmago, prvo po skoraj petih mesecih, odkar je v Zlatorogu padel Zagreb. Prav v hrvaški metropoli se bo morda v zadnjem kolu odločalo o napredovanju, vseeno pa bi pred tem veljalo poskusiti presenetiti Vardar (v soboto v Skopju) in Rhein-Neckar (2. marca v Celju) ter si morda že prej zagotoviti 6. mesto. Po dveh domačih porazih (Kristianstad v LP, Zagreb v ligi SEHA) je namreč forma pivovarjev spet v vzponu. Trener Branko Tamše je po novembru 2014 in zmagi proti Rhein-Neckarju spet ujel veliko ribo, njegovi fantje pa so uresničili cilj, da bodo na kolena spravili vsaj enega velikana.

Začetek tekme v zelo dobro obiskanem Zlatorogu sicer ni obetal nič dobrega. Po 14 minutah je bilo 7:11 in Tamše je že bil prisiljen v minuto odmora. Po njej je nastopilo plodno obdobje celjske igre, delni rezultat 8:2 je prinesel zasuk in vodstvo slovenskih prvakov s 15:13, potem ko je bil v 24. minuti uspešen Blaž Janc, bodoči član Kielc.

Toda potem je spet sledil padec in nekaj neumnih napak je botrovalo zaostanku treh zadetkov med odmorom.

V nadaljevanju se je razlika trikrat povzpela na pet golov, nazadnje pri 29:24 v 46. minuti. Potem pa so Celjani končno strnili obrambo, ki je v prvem polčasu klonila kar 19-krat, in se začeli korak za korakom vračati v igro. Najboljša moža v napadu sta bila Borut Mačkovšek in spet prebujeni Miha Zarabec; ko sta se jima pridružila prej bleda Žiga Mlakar in Blaž Janc, pa je že zadišalo po presenečenju. Poljaki, pri katerih sta igro vodila Uroš Zorman in Dean Bombač, so nazadnje za dva gola vodili v 54. minuti (31:29), Celjani so prvič izenačili pri 31:31 (Mačkovšek), drugič pri 32:32 (Janc) in tretjič pri 33:33 (Marguč).

Kielce so imeli za zadnji napad 23 sekund, po minuti odmora Talanta Dušebajeva pa je veteran Zorman storil prekršek nad Mačkovškom. Celjani so na krilih bučnega občinstva zdrveli v napad in Žvižej je poskrbel za navdušenje, ki je spomnilo na zlate čase celjskega rokometa. Po tekmi je še dolgo odmevalo: »Celje, Celje!«

Celjanom se je po kritikah na njihov račun odvalila skala od srca, zmaga jim je prinesla nujno potreben odmerek samozavesti, ki jo bodo skušali unovčiti v naslednjih tednih, ko se bo odločalo o mestih med štirinajsterico najboljših. »Ne smemo se slepiti, da nam je ta zmaga prinesla kaj velikega, čaka nas še nekaj napornih tekem. Vesel pa sem, ker smo pokazali, da je Celje še vedno veliko,« je odleglo spet staremu dobremu Zarabcu. Tudi trener Tamše se ni pretirano širokoustil: »Čestitke igralcem in fenomenalni publiki. Ponosen sem, ker smo vztrajali pri svoji igri, tudi v ključnih trenutkih smo izvedli dva 'cepelina', to je rokomet, ki ga imam rad. Zmaga je bila še krasna češnja na torti.«