Tiskane izdaje
Celje – Široko nasmejani in polni samozavesti so se sinoči iz Kiela prek Dunaja vrnili rokometaši Celja Pivovarne Laško. Podvig v ligi prvakov je bil nepričakovan, a povsem zaslužen. Z njim so narasli tudi apetiti celjskih mladeničev, še bolj njihovih navijačev.
V klubu že dolgo ne pomnijo takšnega zanimanja. Še preden se je ekipa vrnila v domovino, je bilo povpraševanje po vstopnicah za nedeljsko revanšo s Kielom nekajkrat večje kot običajno. Zlatorog bo poln, kar se že lep čas ni zgodilo, morda celo razprodan.
Tudi širše je močno odjeknila celjska bomba na nemškem severu. Tuji mediji pišejo o čudežu v Sparkassen Areni, hvalijo Jako Malusa in Urbana Lesjaka in opozarjajo, da je golobrada četica čarodeja Branka Tamšeta brez treh pomembnih igralcev (Mačkovšek, Mitrović, Mlakar) na kolena spravila nemški stroj z desetimi milijoni evrov proračuna. Malus (21 let), Daniel Dušebajev (20), Branko Vujović (19). Matic Grošelj (20), Kristian Bećiri (23), Matic Suholežnik (22) in Gal Marguč (20) so šele dobro skočili v profesionalne vode, a se niso ustrašili slovitih tekmecev in legendarne dvorane.
Seveda so imeli velike zasluge tudi izkušeni – Igor Anić, Tilen Kodrin in zlasti kapetan David Razgor, ki je maestralno sodeloval z Malusom v napadu in vlekel poteze, ki se jih ne bi sramovali niti velemojstri. Vsi so v obrambi pustili srce in Lesjaku omogočili kar 16 obramb. Celjska hobotnica je zasenčila najboljši vratarski tandem Landin-Wolff!
Anić zmagal proti svojemu bivšemu klubu
»Vesel sem in ponosen na mlade soigralce. Eden ima komaj 17 let (Domen Makuc, veliki celjski up, op. p.). Vem, kaj fantom pomeni takšna zmaga. Pri najboljšem klubu na svetu smo spisali zgodovino celjskega rokometa,« je bil presrečen Anić, ki je najboljša leta preživel prav v Kielu in z njim osvojil evropski naslov (2010).
Vse je nared za nedeljsko veselico, ampak izziv bo še zahtevnejši. Sproščenosti, ki je Slovence krasila v Nemčiji, kjer niso imeli česa izgubiti, ne bo več v izobilju. Pričakovanja so logično narasla. Glede na slabo formo, ki jo pogosto kažejo »zebre«, sta točki vsekakor dosegljivi. Branko Tamše je že večkrat pokazal, da mu nemške ekipe ležijo. Na klopi Celja je prekrižal račune Flensburgu, Rhein-Neckarju in Kielu. In kdo prihaja v Celje po Kielu? Flensburg.
Spomladi še močnejši
Po sedmih tekmah, polovici rednega dela, imajo Celjani pet točk, toliko kot Kiel in Meškov. Ulovljive so Kielce (6), Aalborg se zdi izgubljen (2). PSG, Veszprem in Flensburg so mirni, obeta se četveroboj za tri mesta v izločilnem delu. Nekaj je že jasno, Celjani bodo tudi februarja, ko bodo zadnje štiri tekme, med živimi. Takrat bodo verjetno že popolni, pridružil se jim bo tudi Ivan Slišković.
Pred sezono so na predstavitvi nove ekipe tudi bolje seznanjeni imeli težave pri povezovanju obrazov s priimki, pogrešali so Zarabca, Blaža Janca, Luko Žvižeja in Vida Poteka. Toda predsednik kluba Bojan Cizej je takrat zatrjeval, da bo Celje še naprej trn v peti favoritom. Imel je prav. Fantje, željni dokazovanja, so pokazali, da niso muhe enodnevnice, po Kielcah so na kolena spravili še Kiel. Unovčili so bridke izkušnje iz Pariza in Flensburga, kjer se jim je že nasmihal uspeh, pa se jim ni izšlo.
Če bodo po treh letih zaigrali v osmini finala, bo pošteno reči, da je vikend, ko se je mošt spremenil v vino, iz fantov ustvaril može. Zmaga, kakršna se je zgodila v Kielu, je tudi najboljša popotnica klubskemu vodstvu pri skorajšnjih pogovorih s šefi iz Heinekena o podaljšanju pogodbe.
