Visokoleteči Slovenci treščili ob trda stožiška tla

Nemčija je bila v kvalifikacijah za EP boljša v vseh pogledih. Najvišji domači poraz doslej slab obet pred sobotno revanšo.

Objavljeno
04. maj 2017 02.19
Peter Zalokar
Peter Zalokar
Ljubljana – Tudi 14. tekma Slovencem ni prinesla težko pričakovane prve zmage proti Nemčiji in rokometašem selektorja Veselina Vujovića bo težko to uspelo pojutrišnjem, ko se bosta reprezentanci srečali še v Halleju. Poraz bronastih fantov v Stožicah je bil boleč in grenak, a nikakor ne usoden v kvalifikacijah za EP 2018.

Stožiška dvorana ni bila nabito polna kot marca 2011 proti Poljski, vseeno pa je bila kulisa izjemna. Svetlobni učinki ob zatemnitvi dvorane, rokovske vibracije, ognjeni zublji med predstavitvijo igralcev in izliv domoljubnih čustev med igranjem Zdravljice so napovedali spektakel, kakršnega na rokometnih tekmah na Slovenskem še ni bilo. Popestrila ga je tudi nepričakovana in sila posrečena uvertura: ob stoječih ovacijah desettisočglave množice se je tudi uradno od reprezentančnega dresa poslovil dolgoletni kapetan in najboljši slovenski rokometaš Uroš Zorman, ki je požrl ponos in sprejel opravičilo selektorja Vujovića za nedavne neposrečene izjave.

»Kdaj, če ne zdaj?« so se mnogi z optimizmom spraševali v pričakovanju prve tekme Slovencev po osvojitvi bronaste kolajne na SP v Franciji. Toda lažje je reči kot storiti. Začetek je bil vse prej kot obetaven, Slovenci so potrebovali kar devet minut za prvi gol iz igre, ko je zadel Miha Zarabec, globoka obrambna različica pa v prvi četrtini tekme ni mogla ustaviti niti enega od nemških napadov.

Vujović je pri zaostanku s 5:9 že moral sklicati posvet ob klopi. Ni zaleglo, roke niso bile dovolj mirne in glave ne na pravem mestu, tudi srce je bilo na poti v hlačnice. Gostujoči kapetan Uwe Gensheimer je neusmiljeno paral domačo mrežo, Andreas Wolff pa zlahka zaustavljal jalove strele in »Vuja« je že po 18 minutah uporabil drugo minuto odmora ter v ogenj poslal novega kapetana Marka Bezjaka, saj je bil nemški vlak pri 6:12 že zelo nevarno daleč, še dlje pri 7:14, ko so se gledalci že hrabrili z mislijo na januarski čudež v Bercyju proti Hrvaški.

A brez obrambe, ki je do odmora prejela kar 19 golov, in z neučinkovitim napadom ni šlo. Samo Jure Dolenec je bil razpoložen, vendar sam ni zmogel veliko … »Težko opišem svoje globoko razočaranje. Vzdušje je bilo izjemno, mi pa smo pustili na cedilu vse te ljudi. Rezultat je katastrofalen, poraz za devet golov pa sramoten, če mene vprašate,« slabe predstave prav nič ni v celofan zavijal Dolenec: »Nisem si mislil, da se nam lahko zgodi kaj takšnega. Vse smo vrgli proč že v prvem polčasu. Upam, da bomo čez tri dni pokazali boljši obraz.«

Na lovorikah se pač ne da počivati, vrhunske reprezentance se morajo ves čas dokazovati. Dan po odlikovanju v predsedniški palači, fotografiranju z navijači in podobnimi motečimi elementi so Nemci tekmece treščili na trda tla in novi selektor Christian Prokop je na svoji prvi uradni tekmi vpisal sladko zmago. Nemci so si jo po razočaranju v Parizu bolj želeli od Slovencev, ki so bili – roko na srce – tudi precej oslabljeni. Poleg februarja operiranega Vida Kavtičnika sta manjkala še pomembna moža v obrambi Darko Cingesar in Matej Gaber, ki bi lahko malce zmanjšala očitno razliko v telesni moči, toda poraza že ne bi mogla preprečiti.

Ko so Nemci prvič ušli na plus 8, je bilo zgodbe konec, Niso bili ekipa, ki bi zapravila takšno vodstvo, Slovenci še manj takšna, ki bi ga lahko izničila. Čeprav je doživela najvišji domači poraz doslej, so ji navijači vseeno ostali ob strani in konec tekme pričakali na nogah. Blaž Janc je bil tako kot vsi soigralci zelo poklapan ob vhodu v slačilnico, kamor sta Slovence prišla tolažit tudi premier in ministrica: »To je bila ena od tekem, na katerih nič ne gre, kot si zamisliš. Vratar Wolff nam je lovil čiste strele, v obrambi smo bili premehki. Osnovnih možnosti nismo imeli. Opravičujem se vsem, ki so nas prišli podpret, in obljubljam, da se jim bomo kmalu oddolžili.«