Vranješ Srbijo pogreša, za Švedsko in Slovenijo drži pesti

Trener Flensburga Ljubomir Vranješ na SP v Katarju pričakuje še veliko presenečenj, pogreša pa Staša Skubeta.

Objavljeno
19. januar 2015 13.03
reu SPORT HANDBALL
Peter Zalokar, poročevalec
Peter Zalokar, poročevalec
Kot nekdaj na rokometnem igrišču se je Ljubomir Vranješ odlično znašel tudi v trenerskem poslu. Na zadnjem F4 lige prvakov je njegov Flensburg priredil senzacijo ter po zmagah z Barcelono in Kielom osvojil prvi naslov. Vranješ ima med SP v Katarju nekaj več časa, dela za švedsko televizijo in opreza za igralci, ki bi lahko okrepili njegove vrste na nemškem severu.

Vranješ je eden vodilnih predstavnikov novega vala trenerjev, med katere sodijo tudi Talant Dušebajev iz Kielc, Carlos Ortega iz Veszprema in Branko Tamše iz Celja. Izkazal se je že tudi kot selektor, Srbijo je potegnil iz brezna in jo popeljal na EP 2014 na Danskem. Toda Flensburg mu ni dovolil nadaljevanja sodelovanja s srbsko rokometno zvezo in njegovo mesto je prevzel bivši celjski trener Vladan Matić.

Zanj so bili čevlji preveliki, Srbija je razočarala na Danskem, za nameček se ji ni uspelo uvrstiti na SP, potem ko je v kvalifikacijah zapravila zmago z osmimi goli proti Češki, kar je Matića odneslo s klopi, zamenjal ga ni nihče drug kot legendarni Dejan Perić.

»Seveda mi je žal, da tukaj ni Srbije. Ima dobre igralce, dobro ekipo. Mislim, da bi lahko igrala pomembno vlogo na SP. A to je najprej treba dokazati na igrišču, kar ji ni uspelo. Kdor je tukaj, si je to zaslužil, takšen je šport,« je na »nespodobno povabilo« Nemčiji kar malce pozabil Vranješ, ki verjame, da je nekdanji celjski vratar Perić kljub pomanjkanju trenerskih izkušenj dobra izbira na srbski klopi: »Lahko rečem, da si je dovolj izkušenj nabral kot igralec, v velikih klubih je doživel vse. Zdaj mora ta svoja spoznanja prenesti na ekipo. Želim mu vse najboljše.«

Na Katar ima Vranješ slabe spomine, avgusta lani je Flensburg v polfinalu turnirja super globe, neuradnega svetovnega klubskega prvenstva, senzacionalno izgubil proti domačemu Al-Saddu. Je to znamenje, da je v rokometu vse mogoče in da se nam tudi na puščavskem SP obeta presenetljiv razplet? Začelo se je z remijem med Dansko in Argentino …

»Prepričan sem, da bo še kar nekaj presenečenj. Katar pred tem turnirjem ni pomenil kaj dosti v svetovnem rokometu, zdaj pa se že vidi, da dobri rezultati v zadnjih mesecih, ko je padla tudi Rusija, niso bili naključni. Katarci so imeli ogromno časa, igralci so že dolgo skupaj. Ko smo bili tukaj s Flensburgom, je selektor Valero Rivera že imel fante na pripravah. To je velika prednost v primerjavi s konkurenco.«

Danes ne »delajo« več igralcev, kot je bil Ljubomir Vranješ. S komaj 166 cm višine je bil praktično nezaustavljiv organizator igre. Sodobne smernice tudi na srednjem zunanjem položaju favorizirajo visoke in močne igralce, kot je denimo Domagoj Duvnjak. A obstajajo izjeme. Slovenija ima kopico vrhunskih igralcev na tem igralnem mestu, med njimi sta tudi nizkorasla Staš Skube in Miha Zarabec, ki ju na tem SP ni. Vranješ dobro pozna predvsem prvega, saj se je Flensburg v svoji šampionski sezoni 2013/14 meril tudi z Gorenjem. Staš Skube ne skriva, da je Vranješ njegov vzornik, saj ima z njim veliko podobnosti in dokazuje, da centimetri v rokometu niso vse. »V Evropi ni več veliko rokometašev tega tipa. Igralci, visoki med 190 cm in dvema metroma, so postali hitrejši, močnejši in bolj gibljivi, kot so bili prej. Več se trenira, boljše so metode treninga. Jaz s svojimi igralci v Flensburgu delam predvsem na hitrosti, to je zame ključno. Za Skubeta pa lahko rečem, da je neverjeten igralec. Pravi užitek ga je gledati. To pomeni, da je še vedno prostor za nižje igralce, vendar moraš imeti trenerja, ki verjame vanje. Pogosto jih ne cenijo, ker so manj uporabni v obrambi. A vse se da nadoknaditi. Meni bi bilo naprimer najbolj všeč, če bi imel dva povsem različna organizatorja igre, enega visokega in drugega, kot je Skube. Škoda, da ga ni zraven v Katarju, a njegov čas bo že prišel.«

Švedska je dobro začela SP, Islandiji je na prvi tekmi dovolila samo 16 golov, pred tem je na pripravljalnem turnirju premagala Slovenijo. »Švedi so bili vedno dobri v obrambi, imajo vrhunske vratarje. V tem je njihova moč. Krasi jih tudi ekipni duh in nimajo velikih zvezdnikov. Težave se pojavijo v napadu, zlasti v igri 6 na 6. Zelo se jim pozna odsotnost Kima Ekdahla du Rietza, ki se je odločil posvetiti klubu. Staviti morajo na nasprotne napade, bojim pa se, da ne bodo zdržali celotnega turnirja na visoki ravni,« o moči svojih naslednikov ni povsem prepričan 41-letni Vranješ, ki tudi Sloveniji ne pripisuje prav velikih možnosti za kolajno: »Slovenci vedno igrajo lep in tehnično dovršen rokomet. Tudi glave imajo na pravem mestu. A moraš imeti tudi dobro pokrita vsa igralna mesta. Slovenci v tem trenutku tega nimajo, manjka jim izraziti strelec z razdalje na levi strani. Zato morajo prilagajati in spremeniti sistem igre. To je sicer mogoče, ampak traja. V klubu je to lažje, v reprezentanci, ki ni tako pogosto skupaj, pa težje. Sloveniji vsekakor želim čim več uspeha, saj sledi smernicam sodobnega rokometa, ki ga imajo ljudje radi.«