Tiskane izdaje
Velenje – S 17 goli razlike so Slovenci odpravili šibko Latvijo, med strelce se je vpisalo 13 igralcev, Staš Skube in Miha Zarabec sta navduševala občinstvo, Slovenija pa je potrdila 10. nastop na EP, ki bo januarja na Poljskem. Tekmi s Slovaško in Latvijo sta pustili odličen vtis, a nista merodajni za oceno moči reprezentance Veselina Vujovića.
Na tribuni Rdeče dvorane so sedeli Uroš Zorman, Marko Bezjak, Vid Kavtičnik, Miha Žvižej, Matej Gaber, David Špiler, Matevž Skok; na igrišču so bili Vid Poteko, Darko Cingesar, Aljoša Rezar, Miha Zarabec in še nekaj fantov, za katere so bila doslej reprezentančna vrata bolj ali manj nepredušno zaprta. Kakšna polovica jih je bila takšnih, ki imajo majhne možnosti za nastop na EP. Toda prav vsi ohranjajo sanje. Tudi Vid Poteko, ki je tudi sicer vedno dobre volje, a na tekmah s Slovaško in Latvijo je bil njegov nasmeh še posebej širok. Medtem ko je proti Slovaški pečat pustil v obrambi, je proti Latviji dosegel tudi prvi reprezentančni gol. Veselil se ga je kot triletni fantiček prve sladkorne pene v lunaparku …
»Zavedam se, da so moje naloge povezane predvsem z obrambo. Mislim, da mi je na Slovaškem šlo dobro, proti Latviji pa nisem bil tako zadovoljen s svojo predstavo. To je bila moja prva reprezentančna tekma v Sloveniji in zato sem bil precej živčen. Je pa vse odtehtal prvi zadetek in zato sem se ga tako razveselil,« je bil iskren Poteko, ki se bo težko prerinil skozi gosto sito, ko se bodo delila vabila za EP, saj je pri krožnih napadalcih konkurenca zelo huda. »Lahko samo rečem, da se bom z veseljem udeležil čisto vsake reprezentančne akcije, v Celju dobro delamo in moj napredek ni vprašljiv, nastopa na Poljskem si izjemno želim, toda to je v pristojnosti selektorja.«
Podobno je razmišljal še en novinec Darko Cingesar, ki ima kot levokrilni igralec vseeno malce večje možnosti. »O tem je zgodaj govoriti. Najprej je treba počakati povabilo na priprave, potem pa se truditi po najboljših močeh in upravičiti selektorjevo zaupanje,« Cingesar noče postati reprezentančna muha enodnevnica. Njegova primerjalna prednost je v tem, da je zelo koristen tudi v obrambi, saj ima izjemne telesne predispozicije, na testiranjih je prednjačil praktično pri vseh merjenjih: »V tem je gotovo moja dodana vrednost, toda na to se ne smem preveč zanašati, čaka me še veliko trdega dela in dokazovanja.«
Naslednja reprezentančna akcija bo med t. i. krompirjevimi počitnicami, ko bo turnir v Nemčiji. Konec decembra pa bo Vujović postavljen pred hude dileme, na skoraj vsakem igralnem mestu ima Slovenija po tri ali štiri kakovostne igralce, na srednjem zunanjem kar pet (Zorman, Bezjak, Bombač, St. Skube, Zarabec). Tokrat so selektorju odločitev olajšale poškodbe in druge odsotnosti (Gajić, Cehte), tudi tekmeca nista bila na ravni, da bi lahko ogrozila zmago pomlajene slovenske vrste. »Moram priznati, da me že zdaj stisne v želodcu, ko samo pomislim, kako težko se bo odločiti za 16 igralcev za EP,« bo imel sladko-grenke skrbi Vujović, ki si boljšega štarta v novo zgodbo ne bi mogel zamisliti. Po oddihu se bo posvetil delu v Zagrebu, v petek pa bo izvedel, s kom se bo Slovenija merila v skupinskem delu EP. Poleg gostiteljice Poljske in Slovenije so si nastop med elitno šestnajsterico zagotovile še Hrvaška, Norveška, Danska, Belorusija, Švedska, Islandija, Srbija, Črna gora, Madžarska, Rusija, Francija, Makedonija, Španija in Nemčija. Ker je Slovenija izpustila zadnje EP na Danskem in bila druga v skupini 3, bo bržčas razporejena v tretji kakovostni boben. Toda njene ambicije ne bodo skromne, Vujović je ob prevzemu funkcije odkrito dejal, da ni bil pripeljan zato, da bi bil sedmi ali osmi …
