Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija ne bo več tako odvisna od srednjih zunanjih igralcev, njena igra bo bolj raznolika, predvsem pa jo bo krasila obramba, ki bo tekmecem nagnala strah v kosti, če gre soditi po besedah Veselina Vujovića. Črnogorec je včeraj postal 10. slovenski selektor in je nasledil Borisa Deniča.
Na sedežu Rokometne zveze Slovenije, kjer je predsedstvo na čelu s Franjom Bobincem potrdilo triletni mandat, se je trlo ljudi, sedma sila je bila nazadnje tako številna, ko je pred šestimi leti reprezentanco prevzel Zvonimir Serdarušić. Ime Veselina Vujovića je podobno zveneče, toda predvsem zavoljo njegove izjemne igralske kariere, v kateri je bil olimpijski (1984) in svetovni prvak (1986), z Metaloplastiko (1985, 1986) in Barcelono (1991) pa osvojil ligo prvakov in bil leta 1988 izbran za najboljšega rokometaša na svetu.
Dosedanja trenerska kariera (še) ni tako zveneča, a je še vedno dovolj dobra, da se je vodstvo RZS odločilo staviti nanj. Bil je že selektor Srbije in Črne gore in osvojil 4. mesto na OI 2000 v Sydneyju, kjer je debitirala tudi Slovenija. Močan pečat je pustil v Skopju, kjer je z Vardarjem osvojil ligo SEHA. Zdaj je trener Zagreba, s katerim se je uvrstil v četrtfinale lige prvakov. Najboljši hrvaški klub in RZS pa si bosta delila njegovo plačo, ki bi si je sicer vsak zase težko privoščila.
»Ob takšnih priložnostih človek vedno želi reči nekaj pametnega in čustvenega. Lahko samo povem, da si imenovanje za slovenskega selektorja štejem v veliko čast. To je zame zares velik izziv, denar pa ni bil motiv. Vajen sem vzporednic med svojo igralsko in trenersko kariero in vem, da slednja nikdar ne bo tako bogata, vendar želim tudi kot trener narediti čim več. Slovenija ima priložnost, da končno pokaže svojo pravo kakovost. Vedno sem jo imel za favorita iz sence, a pogosto se je dogajalo, da je dobro igrala, v ključnih trenutkih pa ji je vselej nekaj zmanjkalo. Želim si, da bi ji z menoj uspel ta preskok in bi spet osvojila kakšno kolajno, četudi vam tega ne morem obljubiti,« je uvodoma povedal 54-letni »Vujo«, ki ga častijo tako v Skopju kot zdaj v Zagrebu, saj ga krasi silovita energija, ki se prenaša na igralce in navijače. Prav ta pa mu je kariero tudi omadeževala z mnogimi incidenti. »Moja agresivnost mi je dala veliko, a me tudi marsičesa stala, z leti sem se jo naučil nadzirati,« je nove šefe pomiril tretji tujec na slovenski klopi.
Vujović zelo spoštuje delo predhodnika, zato ne čuti potrebe po revoluciji, po osvežitvi ekipe pač. Ne skriva navdušenja nad Miho Zarabcem, ki še ni zaigral za Slovenijo. »Slovenija je pod Deničem zelo napredovala. Pogosto trener prevzame delo, kjer se je vse porušilo, tukaj tega ni, prihajam v urejeno okolje, Deničeva vizija tudi ni daleč od moje. Po svoje sem bil ljubosumen nanj, saj je imel igralce, kot so Zorman, Gajić, Škof, Žvižej, Mačkovšek in mnogi drugi, in sem menil, da bi lahko jaz z njimi storil še kaj več,« zdaj potrebe po ljubosumnosti nima več strokovnjak, ki je pri Sloveniji opazil nekaj rezerv. »Slovenija ima vrsto odličnih srednjih zunanjih igralcev, vendar je bilo vse preveč odvisno od njih, drugi so bili skoraj statisti. Želim bolje razporediti vloge in odgovornost. Glavni poudarek pa bo na obrambi, iz katere vse izhaja. Slovenija mora igrati boljšo obrambo in imeti več sistemov. Nočem izidov 39:37, tudi najgrša zmaga je boljša od najlepšega poraza,« pravi Vujović, ki si je za pomočnika želel Branka Tamšeta, vendar Celjani tega niso odobrili, zato bo ob njem Uroš Šerbec, bivši kapetan reprezentance. Vujović in Šerbec, nekoč oba izvrstna zunanja strelca, bosta zamenjala vratarsko-krilni dvojec Denič-Čotar, ki se je v petih letih najbolj izkazal s 4. mestom v Španiji 2013.
Vujović bo debitiral 10. junija na Slovaškem, tri dni kasneje bo Slovenija v Velenju gostila Latvijo in sklenila kvalifikacije za EP, ki bo januarja na Poljskem. Glavni cilj je nastop na OI v Riu 2016, kvalifikacije bodo aprila. »Najprej se moramo uvrstiti na EP, potem bo dovolj časa za podrobno analizo, kako naprej,« se ne mudi Vujoviću, ki bo seznam kandidatov za omenjeni tekmi predstavil danes.
Ob koncu je nagovoril še (vselej skeptično) slovensko javnost: »Prosim, priznajte mi pravico do napake, ki jo prej ali slej stori vsak, ki nekaj dela; ne pa nanjo čakati. Jaz se bom trudil po najboljših močeh in verjamem, da bomo skupaj uspešni.«
