Vujović: Škof pri meni ne more biti številka 3

Ljubljana – »Kaj si želim v novem letu? Naj nam prinese dober nastop na SP in po možnosti kolajno. Kakršnega koli leska, vsaka bi bila za prenovljeno reprezentanco sijajna,« je bil ob prvem zboru slovenskih rokometašev v letu 2017 iskriv selektor Veselin Vujović. Njegov obraz se je v hipu zresnil, ko je beseda nanesla na Gorazda Škofa, ki je razočaran zapustil reprezentanco.

Zgodilo se je 29. decembra, dan pred pripravljalno tekmo proti Saudski Arabiji v Brežicah. Veteran Škof, ki je od leta 2002 zbral 188 nastopov, se je poslovil na grd način, ki je vrgel madež na kult reprezentance. Devetintridesetletnik, ki brani vrata bogatega PSG, je slovo napovedal po OI v Riu, vendar ga je Vujović podobno kot kapetana Uroša Zormana prepričal, naj vztraja. Želel ga je imeti na SP v Franciji, a se je zalomilo pri vprašanju statusa.

»Seveda sem žalosten in razočaran, ker se je Škofova reprezentančna zgodba končala tako. Toda moja vest je čista. Ničesar ne skrivam in ničesar ne obljubljam. Škof se je najprej odločil, da ne gre na SP. Potem je izrazil željo, da bi bil z nami na pripravah, ker je iz Pariza odšla večina igralcev. Na koncu pa je rekel, da bi morda šel zraven, če bi bil v vlogi tretjega vratarja, torej rezervista. Odgovoril sem mu, da on pri meni pač ne more biti tretji vratar. 'Ali boš številka 1 ali pa te ne bo,' sem mu povedal pred vsemi. Bil je zelo čustven in po premisleku je sklenil, da vendarle konča reprezentančno pot. Njegov govor so vsi pospremili z aplavzom, dala sva si roko in to je bilo to,« je kronologijo dogodkov povzel Črnogorec in nadaljeval: »Da bi Uroš samo sedel na tribuni in vstopil po potrebi, to ne gre. Ne bi bilo pošteno do njegovih mlajših kolegov, ki bi bili pod še hujšim pritiskom, saj bi se bali, da jih bom zamenjal zaradi najmanjše napake. Ti fantje pa morajo dobiti svoje minute in morajo imeti moje zaupanje. Morda bomo zato izgubili kakšno točko ali tekmo, a na dolgi rok bomo imeli korist. Zakaj bi Škofu dal številko 3, če je tu mladi Urh Kastelic, ki bo pridobival izkušnje, opazoval najboljše vratarje in igralce na svetu. Gotovo je to bolj primerna vloga za 20-letnega vratarja kot za 40-letnika. Seveda mi je žal, ker je odšel kar tako, skozi majhna vrata. Malce sem se potolažil, ko sem dobil njegovo SMS-sporočilo, v katerem se opravičuje, ker ga ni bilo na tekmo. To nakazuje, da ne kuha zamere. Razumem, da mu je vse skupaj zelo težko padlo, še zlasti, ker je bil v domačem kraju obkrožen z znanci in s svojci.«

Vsega se ni dalo pomesti pod preprogo, kot so skušali na RZS, ki o zapletu niso obvestili javnosti. Morda bi lahko vse zavili v celofan in naredili tako, da bi Škof v domačih Brežicah odigral zadnjo tekmo, prejel plaketo ali kaj podobnega. Tako pa lokalnega matadorja ni bilo v dvorani … Kot je pojasnil reprezentančni direktor Uroš Mohorič, ta možnost ni bila sprejemljiva. »To je prenizka raven za igralca takšnega kova,« je menil Mohorič in zatrdil, da imajo na RZS načrt, kako bodo dostojno zaznamovali slovo legend – Škofa in Zormana: »V tem letu bosta še dve veliko bolj mikavni tekmi v kvalifikacijah za SP, najprej maja z Nemčijo in za konec sezone junija s Portugalsko.«

Takrat čustva ne bodo več razgreta in se bodo tudi s Škofom lažje pogovorili, kako in kaj. Na zadovoljstvo vseh.