Tiskane izdaje
Vroclav – Na Poljsko so se slovenski rokometaši pripeljali z letalom in sanjali o najvišjih mestih, v domovino pa se po bridkem porazu z Nemčijo in prezgodnjem slovesu od EP vrnili z avtobusom, na katerem so lahko dolgo vsak pri sebi premlevali, kje se je zalomilo. Kratka noč ni prinesla odgovorov selektorju Veselinu Vujoviću, ki se bo zdaj posvetil osnovnemu poslanstvu in skušal Slovenijo popeljati na OI.
»Seveda sem nezadovoljen z nastopom Slovenije tukaj na Poljskem, čeprav smo imeli zares težko skupino. Od treh tekem smo eno in pol odigrali dobro, žal pa smo bili najslabši, ko je bilo najbolj pomembno. Najprej me čaka analiza svojih napak, saj bi bilo najlažje krivdo obesiti na igralce in jih obtožiti bojazljive igre. Treba je najti razloge, zakaj je bilo tako. Ne iščem izgovorov v poškodbah in pomanjkanju strelcev z razdalje, toda videli ste, da so vsi proti nam postavili obrambo 6-0, proti kakršni mi nimamo pravih rešitev,« je na sklepni novinarski konferenci v hotelu Mercure, v katerem ostajajo Nemci, Španci in Švedi, povedal Vujović, ki je imel večer po zadnji tekmi sestanek z igralci: »Ni bilo ravno prijetno druženje, fantje mi seveda ne morejo povedati, zakaj niso bili pravi. Ni pa logično, da igramo tako pogumno in srčno proti Špancem, le dva dni kasneje pa tako brezkrvno proti Nemčiji. Dolgo se ukvarjam s tem poslom in vem, da pomembno vlogo igra tudi psihologija. Če potegnem črto, le ni bilo vse tako obupno, da bi bile potrebne revolucionarne spremembe in rezi. Pokazali smo, da lahko igramo dober rokomet proti močnim reprezentancam, v bodoče pa moramo preprečiti padce v te črne luknje.«
Uroš Zorman se je po vseh treh tekmah izogibal soočenju z novinarji v t. i. mešani coni, ob koncu pa vendarle strnil misli. »Vsi smo razočarani, kljub težki skupini smo imeli svoje cilje, ki jih na koncu nismo uresničili. Verjemite, da je nam najtežje, in upam, da bo v prihodnje bolje,« je dejal kapetan in izpostavil, da je Slovenija vendarle nekaj pokazala na EP: »Napredovali smo v obrambi in to je dobro. Zmanjkal pa nam je hiter prenos žoge in protinapad, kar nas je krasilo včasih. To je po svoje logično, ko igraš tako agresivno obrambo, tudi hitro trošiš energijo.«
Tudi Vujović je v obrambi videl pozitivne stvari. »Dobili smo nekaj igralcev, ki lahko igrajo resno obrambo in lahko tudi stečejo v napad. Jedro težav pa je, da smo edina reprezentanca, ki nima strelca na 'bekovskih' položajih. Sebastian Skube in David Miklavčič sta bila denimo pogosto v situacijah, ko bi morala streljati, pa se nista odločila, čeprav sem jima prigovarjal. Potem smo bili spet primorani v nekakšna čudna križanja in bili videti smešni. Zdaj na nek način mogoče bolje razumem predhodnika Borisa Deniča, zakaj je gojil rokomet, v katerem je bilo 60 minut teka. Verjetno se je tudi on počutil nebogljenega v napadu in je za vsako ceno iskal lahke gole iz tranzicije. Ampak to je ruleta in jaz sem hotel, da bi imeli tudi 'šuterja', kakršne imajo vse druge reprezentance. Žal sta nas tik pred odhodom prizadeli poškodbi Jureta Dolenca in Klemna Cehteta, s katerima bi vendarle imeli več širine in manevrskega prostora.«
Vujović po usodni tekmi ni govoril s predsednikom RZS Franjom Bobincem: »Kot se spodobi, je igralcem čestital za borbenost in jim rekel, naj dvignejo glave. To je bilo vse. Gotovo pa se bomo ob priložnosti z ljudmi iz zveze in strokovnim štabom pogovorili o strategiji za naprej. Pri tem moramo predvsem ostati realni, saj ima Slovenija omejene možnosti in vrhunskih igralcev ni na pretek. V relativno kratkem času moramo najti rešitve pri mlajših igralcih, da nekega dne spet morda dobimo kakšnega Aleša Pajoviča iz mladih let. Imamo obetavne igralce in lepo je osvajati kolajne na mladinskih prvenstvih, toda nekaj drugega je, ko prideš pred tekmeca, ki ima 210 cm in 130 kg.«
Slovenijo naslednja akcija čaka aprila, ko bo nastopila na enem od treh kvalifikacijskih turnirjev za Rio, in Vujović ostaja optimističen: »Najprej bomo videli, s kom bomo igrali in kje. Morda celo v Stožicah. Potem bomo imeli sedem dni časa za priprave. Upam, da bodo vsi igralci ostali zdravi. Gotovo bo zraven tudi nekaj takšnih, ki jih na Poljskem ni bilo, toda časa za eksperimentiranje ne bo. Nimam se pravice igrati s prihodnostjo slovenskega rokometa. Na OI se pač moramo uvrstiti.«
