Tiskane izdaje
Ljubljana – Kljub selektorski zamenjavi bo slovenska rokometna reprezentanca na januarskem EP na Poljskem z nekaj popravki dokaj podobna tisti, ki je nazadnje nastopila na SP v Katarju. Dobra vest je, da sta se Veselin Vujović in Dragan Gajić končno pogovorila in tako je tudi »stroj za gole« vabljen na priprave, ki se bodo začele v nedeljo v Zrečah.
RZS je v petek na EHF poslala seznam z 28 kandidati za nastop na EP, včeraj pa je Vujović sporočil imena 21 igralcev, ki jih bo skušal v slabem mesecu dni kar najbolje pripraviti za turnir najboljših na stari celini. Tople vode ni odkrival, morda je še največje presenečenje, da v vratih ne bo Primoža Prošta, ki je v Nemčiji ujel formo. »Primož se je opravičil, ker mora na kirurški poseg v kolenu,« je morebitne teorije zarote v hipu razblinil Vujović, ki zaupa, da bodo Gorazd Škof ter Matevž Skok ali Klemen Ferlin dobro čuvali slovenska vrata.
Na levem krilu je Luki Žvižeju v Katarju po sili razmer družbo delal David Špiler, na Poljskem pa naj bi debitiral Darko Cingesar. »'Cingi' je močan in koristen v obrambi 5-1, ki bo naš adut,« je dejal Vujović, ki ima več skrbi kajpak na vselej kritičnem levem zunanjem položaju. Poleg vsestranskega Sebastiana Skubeta se bosta za drugo vstopnico potegovala Klemen Cehte in Borut Mačkovšek, prvi pa je v prednosti, ker je bolje deloval na zadnjem turnirju v Nemčiji. Mačkovšek se je spet preselil, zapustil je Montpellier in že zaigral za nemški Eisenach, kar pomeni, da bo tudi na priprave prišel med zadnjimi, saj se bo bundesliga za letos končala šele 27. t. m. »Včasih se mi zdi, da 'Maček' s svojimi odločitvami kar sam sebi zavezuje roke in noge,« z glavo zmajuje Vujović, ki bi si 204 cm visokega »pacienta številka 1« kajpak želel od prvega dne na treningih. V Katarju je bil zaradi poškodb Mačkovška in sprva tudi Cehteta Miladin Kozlina, ki pa je tokrat le na širšem seznamu (poleg njega še Marko Bezjak, Blaž Janc, Urban Lesjak, Žiga Mlakar, Staš Skube in Mario Šoštarič).
Medtem ko je bila pri Borisu Deniču hierarhija vnaprej znana in so igralci že ob pripravah vedeli, kolikšne so njihove možnosti, da bodo dejansko odpotovali na veliko tekmovanje, je pri Vujoviću drugače. »Vseh 21 igralcev ima možnosti, da se znajdejo med šestnajsterico izbrancev, od njih je odvisno, ali me bodo s formo, delom in pristopom prepričali,« zatrjuje Vujović, ki naj bi končni seznam potnikov obelodanil po zadnji od štirih pripravljalnih tekem. Slovenija se bo 4. januarja (Krško) in 5. januarja (Celje) pomerila z Makedonijo ter 8. januarja (Ivanić-Grad) in 9. januarja (Koper) s Hrvaško. Selektor sicer razmišlja, da bi na Poljsko odpeljal 17 (v tem primeru tretjega vratarja) ali celo 18 igralcev, vendar je bolj logično, da bi po potrebi vskočil nekdo neposredno iz kluba, kjer bi bil v normalnem delovnem procesu.
Vujović bo imel na EP po tri srednje zunanje igralce in tri krožne napadalce. V sredini ni več v prvem planu Marka Bezjaka, ki mu gre dobro v Magdeburgu. Izpodrinil ga je Miha Zarabec: »Bezjak je že dolgo dober klubski igralec, ki pa v reprezentanci ni pokazal vsega znanja. Ocenjujem, da ni dobro preveč kopičiti igralce na enem mestu. Odločil sem se za tri. Uroš Zorman je pravi kapetan, pravi vodja, navdušen sem nad njim. Upajmo le, da njegova nova poškodba prepone ne bo hujše narave. Bombač je ta čas najbolj vroč slovenski igralec in blesti v ligi prvakov. Zarabec je mlajši od Bezjaka in morda se bo ravno on nekoč izkazal za pravega Zormanovega naslednika. Zanj bi bile izkušnje z velikega tekmovanja neprecenjljive.«
Na pripravah bodo kar štirje krožni napadalci, odpadel bo verjetno eden od stebrov celjske obrambe, Vid Poteko ali Blaž Blagotinšek. Na desnem krilu je pri Vujoviću najbolj trdno zapisan Gašper Marguč, vse pa kaže, da bo Slovenija na Poljskem vendarle imela tudi Dragana Gajića, najboljšega strelca SP v Katarju. Veliko nepotrebnega prahu se je dvignilo zaradi njegove neudeležbe na zadnji akciji, zdaj se je ta dokončno polegel. Lepa beseda lepo mesto najde ... »Govoril sem z njim. Poklical me je takoj, ko si je poškodoval ahilovo tetivo, in mi zatrdil, naj se ne bojim zanj, saj bo pravočasno nared, in naj ga le dam na seznam. Po opravljenem pregledu me je poklical ves srečen, ker je dobil zeleno luč za nastop že na sobotni tekmi v Franciji,« je odleglo Vujoviću, ki se je moral s težkim srcem odpovedati celjskemu biseru Blažu Jancu, nekako pa bo skušal najti mesto za vsestranskega Vida Kavtičnika.
Prvenstvo je še daleč, vendar Vujović ni človek, ki bi skrival visoke ambicije. Na predstavitvi seznama je medijem navrgel še eno od svojih »cvetk«: »Če bi govoril o zlatu, bi bilo morda preveč bahavo. Najljubše bi mi bilo, če bi v finalu igrali proti Franciji. S tem bi ubili dve muhi na mah – imeli bi kolajno v žepu in zagotovili bi si neposredno uvrstitev na olimpijske igre v Riu.«
