Tiskane izdaje
Vroclav – Velik in tudi z argumenti podkrepljen optimizem je preveval tabor slovenskih rokometašev pred današnjo odločitvijo o potnikih v drugi del EP iz skupine C. Če ga bodo potrdili in premagali Nemce, bodo ostali v Vroclavu in morda imeli na računu kar tri točke v lovu na polfinale. Če ne, se bodo že jutri razočarani vrnili domov.
Polkovniki ali pokojniki, naprej s ščitom ali domov na njem, tekma na nož, za biti ali ne biti … Takšne in podobne krilatice se vsiljujejo v pričakovanju tekme, v kateri je za Slovence računica enostavna – zmaga, kakršna koli, jim jamči vsaj še tri tekme v Vroclavu in ponuja obet sodelovanja v sklepnih bojih v Krakovu. Vsak drug izid pomeni izpad. Če bodo fantje kos izzivu in prvič ugnali Nemčijo na velikem tekmovanju, bodo zvečer držali pesti za zmago Španije proti Švedski. Tako kot Nemci, saj bi se jim tudi ob porazu še lahko uspelo prebiti naprej, s čimer bi uresničili osnovni cilj pomlajene in zdesetkane vrste Dagurja Sigurdssona. Tudi zato Nemci, ki jih tukaj spremlja armada navijačev in novinarjev, le ne potrebujejo (pretirane) naklonjenosti delivcev pravice.
Slovenci se z morebitnimi teorijami zarote kajpak ne ukvarjajo, ostajajo osredotočeni na svojo nalogo. Vzdušje je po remiju s Španijo povsem drugačno, kot je bilo po porazu s Švedsko. Samozavest kar kipi iz reprezentantov. »Zmaga proti Nemčiji bi mi že sama po sebi pomenila toliko kot odličje. Vemo, kaj prinaša, zaupam, da bo selektor pripravil pravo taktiko,« pravi vratar Matevž Skok, ki si kruh služi v Nemčiji (Lübbecke). Na njegovem prvem velikem tekmovanju ga mučijo bolečine v križu, vseeno pa se je proti Špancem izkazal: »Na srečo zdravniška služba opravlja vrhunsko delo. Stisnil bom zobe!«
»Coliju« je delo med vratnicama olajšala obramba na čelu z velikim borcem Matejem Gabrom, ki je del mladosti preživel v Nemčiji in govori tekoče nemško. »Nimamo kaj filozofirati, zmagati moramo tako ali drugače. Pritisk gor ali dol, vse je jasno: lahko imamo tri točke ali pa gremo domov,« je bil kratek in jedrnat Gaber, ki je doslej na igrišču prebil največ časa med vsemi, kljub temu pa niti ne pomišlja na utrujenost in z nasmeškom odganja skrbi: »Super se počutim, vse je v redu.« Gašper Marguč ni tako obremenjen, minutažo si na desnem krilu enakopravno deli z Draganom Gajićem. »Zmaga prinaša ogromno, poraz vzame vse, zato bo to tekma na nož. Nemci imajo mlado ekipo, toda proti Švedom so pokazali tudi kakovost. Krasita jih višina in telesna moč, v vseh drugih pogledih pa imamo mi boljše igralce,« je prepričan član Veszprema.
Tudi selektor Veselin Vujović se zanaša na individualno kakovost svojih fantov: »Našo glavno prednost vidim v tehničnem znanju in kreativnosti igralcev, ki znajo improvizirati in se znajti pred različnimi vrstami obramb. Moj kolega Sigurdsson si gotovo ne bo upal postaviti 4-2, ki mu je prinesla zasuk s Švedsko.« Vujovićev predhodnik Boris Denič je najbolj hrepenel po zmagi proti Nemčiji, pa je ni dočakal. Izgubil je na obeh prijateljskih tekmah leta 2013 in tudi nazadnje lani na SP v Katarju. Za »Vujota« pa so Nemci – »redne stranke«. »Ne spominjam se, da bi kdaj izgubil proti Nemcem kot igralec ali trener, naj se ta tradicija nadaljuje,« za Črnogorca ni merodajna novembrska prijateljska tekma v Kielu (28:31), kjer se je že šel skrivalnice: »Tam smo bili brez peterice igralcev, ki jih imamo tukaj. Nemci kot Nemci: od nekdaj so zvesti svojemu sistemu in v 24 urah ga ne morejo spremeniti. Mi pa se lahko sproti prilagajamo dogodkom na igrišču.«
Izkušnje so na strani Slovencev, ki so imeli tri ure več časa za regeneracijo, ampak ključ do zmage je skrit v glavah in pritisk bo veliko večji, kot je bil proti Špancem. »Nisem psiholog in še vedno sem dokaj nov v tej reprezentanci, zato težko rečem, kako se bodo odzvali igralci,« se s slovenskim značajem še ni povsem ujel Vujović, vseeno pa mu je uspelo okrepiti moštveni duh in vero v uspeh: »Niti v sanjah nisem pričakoval, da bomo tako zanič začeli proti Švedom, zatem pa so se moje skrbi proti Španiji izkazale za nepotrebne. Prva tekma slabo, druga nekaj srednjega, naj bo potem tretja tista srečna. Vidim, da so Nemci veliki optimisti in zdijo se mi preveč zaverovani vase. Na nas je, da jih demantiramo in pokažemo, da se najboljši rokomet vendarle igra na naših prostorih.«
