Žvižej tragični junak zagrebške drame

Zagreb – Zagrebška bitka na okopih je postregla z malo lepega rokometa in pravo psihološko vojno, v kateri so bili rokometaši Celja Pivovarne Laško le gol oddaljeni od odrešilne točke, vendar je kapetan Luka Žvižej pri zadnjem strelu zadel vratarja. Po desetem porazu so Celjani ostali brez možnosti za osmino finala lige prvakov.

»Slovenija do Zagreba!« so zavpili celjski navijači, ko so jih malo pred odhodom navijaškega vlaka prišli pozdravit rokometaši. Ti so se lahko na šestem peronu celjskega kolodvora prepričali, da knežje mesto diha z njimi. Čarterski vlak s šestimi vagoni in 300 potniki je zatem odrinil na skoraj triurno pot in se vmes ustavil v Sevnici, kjer se je vkrcala še skupina glasnih navijačev sokrajana Blaža Janca, najboljšega igralca prejšnjega kola LP. Ko je kompozicija dosegla končno postajo v Remetincu, so vsi skupaj odkorakali proti Areni in pred njo zapeli znano pesem Fosilov …

Pred kakšnimi 15 leti, ko je med Zagrebom in Celjem še vladalo sovraštvo, bi bil takšen pohod po hrvaški metropoli nepredstavljiv ali pa bi zahteval strahovite varnostne ukrepe na obeh straneh meje. No, časi so se spremenili na bolje, odkar je leta 2000 po remiju v tukajšnji ledeni dvorani Dejan Perić dobil pljunek v obraz. Takrat je v ligi prvakov debitiral Luka Žvižej, ki je bil 16 let pozneje tragični junak tekme pred več kot 10.000 gledalci.

»Cele, Cele!« je zadonelo s tribun pod stropom mogočnega objekta, ko je znani televizijski obraz Frano Ridjan predstavil ekipo evropskih prvakov iz leta 2004. Njen trener Branko Tamše je bil pred tekmo dobre volje, ker je PSG premagal Wislo in so bile možnosti Celjanov za osmino finala odprte. Toda teorijo je bilo treba spremeniti v prakso. Zagrebški trener Veselin Vujović, tudi selektor slovenske reprezentance, se je lahko hitro prepričal, da bi mu na EP na Poljskem še kako prav prišel Žiga Mlakar, ki je s tretjim golom zadel za vodstvo s 6:5. Potem se je začela »balkanska kuhinja«, črnogorska sodnika, Vujovićeva rojaka, sta požrla živce gostujočim rokometašem, ki med 19. in 29. minuto niso zatresli mreže, pa kljub temu imeli po petem Mlakarjevem golu ob polčasu minimalno prednost.

Tudi nadaljevanje je bilo spodbudno, vodstvo z 12:10 je obetalo srečen konec za devetnajstkratne slovenske šampione, ki so vodili tudi s 16:15 sredi drugega polčasa. Vendar se je jeziček na tehtnici počasi začel nagibati na stran Zagreba, pri katerem je bil vroč Stipe Mandalinić in je z devetim golom iz prav toliko poskusov 11 minut pred koncem vodstvo prvič povišal na tri gole (21:18). Celjani, ki so pred tem igrali težki tekmi s Flensburgom in Gorenjem, so po zaostanku za štiri gole (19:23) zmogli dovolj moči za vrnitev, imeli so celo zadnji napad za izenačenje, toda izkušeni Žvižej je padel na psihološkem izpitu, nastreljal vratarja Ivana Stevanovića in po celjskih 20:21 je Zagreb še drugič vzel mero večnemu tekmecu, ki bo z revijalno tekmo proti Bešiktašu z grenkim priokusom sklenil evropsko sezono.

»Težko je kar koli povedati po takšni tekmi. Zaslužili smo si točko, toda morali smo se boriti proti številnim dejavnikom. Hvala navijačem za sijajno podporo, škoda, ker jih nismo nagradili s točko. Težko je Zagreb zapustiti s sklonjenimi glavami,« razočaranja ni skrival vodja celjskega napada Miha Zarabec.