Dirigent v Dragićevi senci

Las Palmas – Jaka Klobučar sodi v ožji krog košarkarjev, ki mu Jure Zdovc najbolj zaupa. Na večini pripravljalnih tekem je organiziral igro Slovenije, vidno vlogo pa ima tudi na SP, čeprav sinoči ni blestel. In upoštevati kaže, da bi imel na svojem igralnem mestu hujšo konkurenco le v moštvu ZDA. Prvi slovenski dirigent je pač Goran Dragić.

Ste računali, da bo tekma z Južno Korejo tako težka?

Nikakor ne. Vedeli smo, da bodo tekmeci nepredvidljivi, toda na trenutke niti sami niso vedeli, kam bodo tekli in kaj naredili. To nas je še bolj zmedlo, saj so delovali kot mušice. To je pač ena od tekem, ki jih moraš dobiti, nato pa čim prej pozabiti.

V čem je bila razlika med prvim polčasom in nadaljevanjem?

V zbranosti. Pred tekmo sicer nismo čutili, da nismo pravi, saj smo se pripravili tako kot na vse druge nastope, očitno pa so se nekatere stvari dogajale v podzavesti. To je bila dobra šola za dvoboj z Angolo in morda je kar prav, da smo se morali tako namučiti.

Tekme na svetovnem prvenstvu si sledijo kot po tekočem traku. Ali se sploh utegnete veseliti zmag?

Tekmovalni sistem je takšen, da moraš že pet minut po sleherni tekmi pozabiti na vse skupaj in začeti razmišljati o naslednjem dnevu. Evforije niti ne sme biti, saj nas čakajo še Angolci, ki bodo proti nam lovili zadnji vlak za napredovanje, in Litovci. Zadnja tekma bo pričakovano odločila o prvem mestu v skupini D.

Z Litvo ste odigrali dve pripravljalni tekmi. V Kaunasu ste tesno izgubili, v Stožicah še tesneje zmagali. Ali se je razmerje moči usodno spremenilo po poškodbi Mantasa Kalnietisa?

Z njo se bomo začeli ubadati šele po tekmi z Angolo. Res pa je, da se dobro poznamo in da imajo Litovci še dva kakovostna organizatorja igre. Predvsem pa so kakovostni kot moštvo. Mi se moramo osredotočiti na lastno igro in prikazati podobno energijo kot doslej. Doslej morda nismo ohranili visoke ravni zbranosti vseh 40 minut na vsaki tekmi, vendar ni bilo veliko praznih trenutkov.

Kako ocenjujete vaše predstave?

V celoti sem zadovoljen, čeprav bi lahko denimo proti Južni Koreji igral veliko bolje. Trudim se tako kot preostalih enajst fantov. Pomembno je, da moštvo dobro deluje kot celota, da igramo drug za drugega in se spodbujamo. Pozitivna energija nas potem ponese do dobre igre. Ko se na trenutke povsem razletimo po igrišču, tekmeci niti ne vedo, kje smo. Dosegamo veliko lahkih košev tako z neposredne bližine kot z neoviranimi meti za tri točke.

Drugič ste na SP, potem ko ste preskočili EP 2011 in 2013. Kolikšno razliko opažate v primerjavi z Istanbulom 2010?

Veliko. Minila so štiri leta, imam drugačno in večjo vlogo v moštvu in pri 27 letih starosti precej več izkušenj. Zato ne čutim tolikšnega pritiska, kvečjemu mi nudi še večjo motivacijo. Trudim se in mi gre kar v redu, pokažem pa lahko seveda še kaj več. Selektor najbolje ve, kaj lahko pričakuje od mene in očitno mi zaupa. V reprezentanci sem prvič igral že pred sedmimi leti in kar nekaj časa je trajalo, da sem prodrl nekoliko bolj v ospredje. Moja pot je bila nekoliko bolj zavita, a računam, da bom uspešno igral še kar nekaj let.

Se v prihodnosti vidite kot dirigent ali branilec-strelec? Nenazadnje se tudi na SP pojavljate v obeh vlogah.

Kot nekakšen kombiniran branilec. Zelo sem se udomačil v vlogi organizatorja, ustreza mi, da imam veliko žogo v rokah. Pri Krki sem bil vso sezono dirigent, pa tudi v reprezentanci domala ves čas. Nekajkrat sva bila z Goranom hkrati na parketu in sva se izmenjevala pri prenosu žoge. Dvakrat jaz, dvakrat on, tako nekako. Videli bomo, kako bo v naslednji sezoni pri Ulmu. Trener je rekel, da računa name v vlogi visokega branilca in dirigenta.